»Največje žrtve vojne so državljani Ukrajine, naslednje bodo državljani Rusije. In mi vsi skupaj z njimi.«

Miroslav Gregorič je bil dolga leta vodja slovenske uprave za jedrsko varnost, še prej, v času rajnke Jugoslavije, je sodeloval pri neuspešnem načrtovanju nikoli postavljene druge slovensko-hrvaške jedrske elektrarne, ki naj bi bila v Prevlaki. Ko se je zgodil Černobil, je delal na Institutu Jožef Stefan. Gregorič je verjetno najbolj znan po svoji funkciji izpred dvajsetih let, bil je direktor bagdadskega centra mednarodnih inšpektorjev Združenih narodov, ki so v Iraku iskali orožje za množično uničevanje, a ga nikoli niso našli. Kasneje je delal tudi pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju. Napad na Rusijo je spremenil dojemanje sveta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je denimo dejal, da je jedrski spopad zaradi vojne v Ukrajini znova »v okviru možnosti«, ni torej nepredstavljiv. Strah, ki se širi naokoli, je logičen. Putin je povečal pripravljenost svojih jedrskih enot, spopadi v Ukrajini potekajo v neposredni bližini jedrskih elektrarn, Rusi pa Ukrajino obtožujejo, da pripravlja napad s kemičnim ali biološkim orožjem. Pa so grožnje s stopnjevanjem nasilja res upravičene? Lahko Nato nad Ukrajino razglasi »območje prepovedi preletov«? Je ruska vojska res želela porušiti jedrsko elektrarno? Kako smo se znašli tu, kjer smo?

Putinov pandemonij

Štiriindvajseti februar, dan, ko je vojaško nadmočna Rusija brez kakršnegakoli povoda ali podlage v mednarodnem pravu napadla Ukrajino, se uvršča med tiste prelomne dogodke, ki dokazujejo, da je zgodovino težko obrzdati. Nekdanji španski predsednik vlade Felipe González je noč, ko je padel berlinski zid, slikovito opisal z dogajanjem zgodovine, ko »konj brez jezdeca galopira skozi noč«. Koliko življenj ukrajinskih civilistov, od otrok do žena, tudi mladih ukrajinskih in ruskih vojakov, bo medtem zahtevala ta agresorska vojna, preden bosta obe strani nazadnje sedli za pogajalsko mizo in z razumnim kompromisom zadovoljili svoje zahteve po varnosti?

Ponižani do konca

Petra Koritnik opravlja delo, ki je izjemno odgovorno in naporno, obenem pa človečno in pogosto tudi izpolnjujoče. Njen delovni dan traja dobesedno od zore do mraka, ves ta čas pa je izpostavljena različnim mnenjem, pohvalam in pritiskom. Ti pritiski so se v letih epidemije koronavirusa okrepili do neslutenih razsežnosti, Petra Koritnik in njene sodelavke pa so s skrajnimi napori opravljale množico zastavljenih nalog, skrbele za eno najranljivejših skupin prebivalstva in s tem podpirale enega izmed temeljev skupnosti. Mnoge so na delovnem mestu izgorele, marsikatera je razmišljala o spremembi poklica, vsem pa je skupno, da so krepko podplačane in za sedanjo oblast samoumevne. In ne, Petra Koritnik ni zdravnica, temveč vzgojiteljica.

Pirkovičev revanšizem

Oktobra leta 2008 so zaposleni v multimedijskem centru (MMC) RTV SLO vodstvu javne radiotelevizije poslali pismo, v katerem so opozorili na skrb zbujajoče razmere v uredništvu. Ključna težava je bila v tem, da MMC, ki med drugim skrbi tudi za spletno stran radiotelevizije, že dve leti ni imel odgovornega urednika s polnimi pooblastili. Vodstvo naj bi zanalašč zavlačevalo postopke, vršilci dolžnosti pa naj bi se medtem menjavali kot po tekočem traku. A povod za protest zaposlenih je bil četrti urednik po vrsti. Ta naj bi v uredništvu povsem onemogočal primerne razmere za delo. Obtožili so ga, da posega v avtorsko delo novinarjev brez njihovega vedenja, hkrati pa so mu očitali, da naj bi grozil zaposlenim in da naj ne bi razumel narave spletnega medija. Taisti človek je prejšnji teden spet postal v. d. odgovornega urednika za nove medije na MMC. Igor Pirkovič.

Javno zbiranje prepovedano. In kaznivo.

Od začetka ruske agresije na Ukrajino se tudi v Rusiji vrstijo javna zbiranja proti vojni in proti oblasti sami. Na njih je bilo aretiranih že skoraj 14 tisoč ljudi. Vse to v Rusiji ni nič novega. Odkar je pred dvema desetletjema Vladimir Putin prevzel oblast, se je ta na javna zbiranja, shode, proteste proti oblasti odzivala z aretacijami, sodnimi postopki ter denarnimi in zapornimi kaznimi za domnevne kolovodje teh zbiranj, predvsem vidnejše predstavnike opozicijskega gibanja. Najvidnejši predstavnik slovenskih protivladnih protestnikov zadnjih dveh let, Jaša Jenull, je prejšnji teden prejel kazen v višini 34 tisoč evrov za en sam javni shod.

Kako je profesorica in kandidatka SD na volitvah štirim toksičnim moškim pokazala ogledalo

Gostilniški duh Nova24TV je dokončno dobil domovinsko pravico na TV Slovenija – vse je tako, kot smo se norčevali, da bo, ko smo pretiravali, ko smo hoteli pokazati obešenjaško sliko prihodnosti. Seveda je kolovodja te zahojene prostaškosti lik po imenu Igor Pirkovič, ta neotesani, nevedni in hkrati vase prepričani moški. Nasmejati smo se morali sicer, da je v svoji oddaji Arena na drugem programu gostil kar svojega političnega brata Branka Grimsa. Pač enaka sta. Enako neprijetna, enako artikulacijo imata, enak besedni zaklad, enak pogled na svet. Pa kako ga Pirkovič občuduje! Tako zelo, da mu je v neki točki kar pozabil postaviti vprašanje in je izustil le še: »No, gospod Grims! Beseda je vaša!« Drugi gost je bil Zmago Jelinčič. Še en popolnoma enak moški, enakih nazorov, enake grobosti, enakega pogleda na svet.

Je Janšev obisk v Ukrajini res oblika vojnega dobičkarstva?

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je eden najprepoznavnejših in najbolj priljubljenih politikov. Za večji del sveta, seveda predvsem za Zahod, je utelešenje Davida, ki se uspešno postavlja po robu Goljatu – ruski vojski. Pred izbruhom vojne je imel doma razmeroma nizko, približno 30-odstotno javnomnenjsko podporo in morda je Rusija zmotno računala, da se bo ob napadu ukrajinska javnost razcepila in zlomila.

Oče je moški in mama je ženska

Prejšnji četrtek so se pred ustavnim sodiščem zbrali protestniki. Pod vodstvom Aleša Primca, predsednika nekdanjega gibanja, zdaj politične stranke Glas za otroke in družine, so opozarjali, da ustavni sodniki odločajo o »ukinitvi zakonske zveze«, in sporočili, da je »zakonska zveza žene in moža tisočletna naravna zveza in prostor za rojstvo, vzgojo in razvoj otroka in zato ne more biti protiustavna«.

Vlado Miheljak

18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Dva leva

Toninova krščanska geopolitika

O. K. se zgodi; lapsus pač. Morda pa je Madžar imel v resnici v mislih reko Dravo. A kakorkoli. Nerodno je edino to, da lapsus linguae ni kar tako. Je tako rekoč priznanje. Matej Tonin kot diplomant družboslovne fakultete bi moral pobrskati po starih študentskih zapiskih in bi se hitro spomnil, da se v lapsusih, jezikovnih zdrsih, neredko manifestira, udari na plano potlačena želja oziroma motivacija. Ampak če je že Prekmurje nekakšni slovenski Donbas, Janša vsekakor ni uporni Zelenski, ampak nekdo, ki z Orbánom kolaborira. In Janšev nekritični sledilec Matej Tonin resnično pospešeno vleče krščanskodemokratski voz nazaj v blato, v kakršnem ga je Bajuk prepustil Ljudmili Novak leta 2008. Razlogi pa so zelo podobni. Tako kot Bajuk tudi Tonin ne zna vzpostaviti avtonomije v odnosu do Janše. Drugače si je komaj mogoče predstavljati, da še tik pred volitvami strelja kapitalne neumnosti in abotnosti. V nedavnem pogovoru za portal 24ur pa je presegel samega sebe. Najprej je z akrobatskim saltom mortale razložil neupravičenost ruskega napada na Ukrajino ter upravičenost ameriško-zavezniškega napada na Irak. Pač, v Iraku je vladal diktator. Kar je točno. Bo torej zavezništvo napadlo tudi druge nedemokratične, diktatorske režime? Najprej eno od pomembnih članic vojaškega zavezništva – Erdoganovo Turčijo. Ki duši človekove, politične, državljanske in narodnostne pravice. Ali še huje. Položaj žensk je bil v Huseinovem Iraku neprimerno boljši kot v avtokratski kraljevini Savdski Arabiji. V Iraku so bile pred zavezniško »vpeljavo demokracije« ženske bolj vključene v javno življenje (šolstvo, zdravstvo, politika) kot v večini drugih arabskih dežel. Verska toleranca je bila pod Huseinom višja, kot je v aktualnem Iraku. Denimo, Tarik Aziz, Huseinov zunanji minister, je bil pripadnik kaldejske katoliške cerkve, ki je v občestvu z rimskokatoliško cerkvijo!

Zloraba poslanskih vprašanj

»Poslanska vprašanja oziroma pobude so tipična oblika izvajanja nadzorne funkcije parlamenta nad delom vlade. So sredstvo za kritično obravnavo vlade in ministrov ter preverjanje njihove odgovornosti (brez politične sankcije),« je uvodna ugotovitev primerjalne analize, ki jo je leta 2015 objavil raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora.

Park izbrisanih

Ljubljanski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji podprli odlok o poimenovanju in določitvi mej dveh parkov na območju Ljubljane - Parka gazel ob Tehnološkem parku Ljubljana in Parka izbrisanih v Centru Rog. Kot izhaja iz obrazložitve, drugo poimenovanje sodi v »del ukrepov za popravo krivic v smislu ohranjanja zgodovinskega spomina«. Konec februarja se je izbrisanim v svojem imenu in v imenu države opravičil predsednik republike Borut Pahor, izbris pa označil za neustavno dejanje in kršenje človekovih pravic. Marsikdo je pri tem sicer cinično pripomnil, da bolje pozno kot nikoli, krivice, ki jih še vedno trpijo številni, ki ostajajo izbrisani in živijo brez urejenega statusa, pa s tem niso odpravljene.

Poti v neznano

Praktično vsako potovanje v vojno se začne v čakalnici nekega letališča, kjer si obkrožen z ducati ljudi, vendar hkrati neskončno sam. Prebiral sem sporočilo Reutersovega novinarja Aleksandra Vasovica, ki je že bil v Ukrajini: »Ne hodi sem brez akreditacije. Ne boš mogel delati z nikomer z oblasti in tvegaš, da te aretirajo. Ne pridi brez avtomobila. Avioni ne letijo, vlaki in avtobusi so nezanesljivi. Če ne znaš jezika, nujno potrebuješ prevajalca. Brez prevajalca se lahko znajdeš v resnem sranju. To so za začetek stvari, ki jih nujno potrebuješ.« Nič od tega nisem imel, zgolj tri kontakte v Žitomirju blizu Kijeva in okvirno zemljepisno predstavo, kako priti tja.

Državni funkcionarji si želijo, da bi jim bilo udobno tudi po izteku mandata

V državnem zboru je potekala druga obravnava predloga zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU). Gre za združenje, katerega predsednik je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec. Novi zakon združenju na leto zagotavlja 100 tisoč evrov proračunskih sredstev, zaposleni pa bodo imeli status javnih uslužbencev.

Prepovedani in dovoljeni shodi

Prepovedana niso vsa zbiranja na javnih površinah, le tista, kjer vlada predvideva, da bo prišlo do izražanja do vlade kritičnih mnenj ali pa mnenj, ki vladnim strankam kako drugače niso po godu, med temi gre predvsem za progresivne misli.

Utišanje kritičnih

Iz informativnega programa TV Slovenija se za čas predvolilnih soočenj začasno poslavljajo oddaje Studio City, Tednik in Tarča. Gre še za eno v vrsti poskusov krnitve novinarske profesionalnosti na javni radioteleviziji – in to ravno v času, ko je ta najpomembnejša. Ker jim je letos tako povsem onemogočeno sodelovanje pri pripravi predvolilnih soočenj in povolilne analize, so ustvarjalci oddaj prepričani, da jih vodstvo RTV Slovenija, povsem podrejeno vladajočim strukturam v državi, želi na vsak način utišati. Zadnjo oddajo Studia City in Tednika pred več kot enomesečnim zatišjem si bodo gledalci lahko ogledali v ponedeljek, zadnja Tarča je bila predvajana v četrtek.

Konec izmikanja zakonodaji

Francija bo po dogovoru, sprejetem konec februarja, postala prva evropska država, kjer bo moral Google medijem plačevati za spletne objave. Združenje, v katero je vključenih okoli 300 francoskih medijev, in ameriški tehnološki velikan sta dosegla dogovor glede prihodnjih pogajanj o plačilu avtorskih pravic za prikazovanje novic na Googlovem spletnem brskalniku. Gre za zgodovinski korak, ki utira pot licenčnim pogodbam med Googlom in posameznimi mediji, hkrati pa morda za začetek konca Googlovega večletnega izmikanja francoski zakonodaji.