• Uredništvo

    15. 3. 2022  |  Kultura

    Filma v luči boja in protestov

    Od 15. marca od 20.00 do 17. marca do 24.00 bosta na spletni strani Baze slovenskih filmov brezplačno na ogled nagrajeni celovečerni dokumentarni film Boj za (2014) v režiji Siniše Gačića ter kratki film Venci vejli: Pojoči protest (2020) v režiji Mihe Možina.

  • STA

    14. 3. 2022  |  Politika

    Novinarji RTV Slovenija: »Takšnega razmišljanja ne bomo ne širili ne legitimizirali«

    Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so ponovno izrazili nasprotovanje imenovanju Igorja Pirkoviča za v. d. urednika uredništva za nove medije na MMC. Njihovi pomisleki so tako vsebinske kot proceduralne narave, od vodstva pa pričakujejo, da jih bo upoštevalo. Napovedujejo, da bodo svoje delo še naprej opravljali profesionalno in etično.

  • Oštro.si

    14. 3. 2022  |  Politika

    SDS je povezana z izdajateljema Nove24TV

    "Stranka SDS v teh medijskih izdajateljih nima lastniških deležev," so pa med manjšinskimi deležniki Nove hiše številni člani SDS, tudi premier Janez Janša ter poslanca Alenka Jeraj in Bojan Podkrajšek.

  • IK, STA

    14. 3. 2022  |  Politika

    Komisija za preprečevanje korupcije: Leljak kršil integriteto

    Župan občine Radenci Roman Leljak je z nedovoljenim poskusom vplivanja na zakonito zastopnico določene gospodarske družbe, da umakne svoje prijave na razpise občine Radenci, kršil integriteto, so danes sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ugotovitve komisije so pravnomočne.

  • IK, STA

    14. 3. 2022  |  Politika

    Se priče načrtno izmikajo zaslišanju o domnevno nezakonitem financiranju SDS?

    Parlamentarna komisija DZ, ki ugotavlja domnevno nezakonito financiranje SDS, bi morala danes zaslišati zaslišati Ajdo Brlec, Tomaža Seljaka in Cvetka Sršena, vendar zaslišanj ni bilo, ker so se vse tri priče opravičile. Sejo so preložili za nedoločen čas.

  • Danes je nov dan

    14. 3. 2022  |  Družba

    Enainštirideset

    Čeprav se je fokus novic s pandemije popolnoma preselil na vojno v Ukrajini, enostavno ne smemo pozabiti, da nas do parlamentarnih volitev loči le še 41 dni. Ob cestah že videvamo kopico strankarskih plakatov, v poštne nabiralnike pa prejemamo propagandno nesnago, zakrinkano v kvazi medijske vsebine.

  • STA

    14. 3. 2022  |  Svet

    Ruski napad ob meji s Poljsko sporočilo Natu?

    Ruski napad na ukrajinsko vojaško oporišče pri Lvovu blizu meje s Poljsko, v katerem je v nedeljo umrlo najmanj 35 ljudi, je bil provokacija in poskus ogrožanja zveze Nato, je danes poudaril namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz. Na napad so se danes odzvali tudi v Bruslju, kjer so ga najostreje obsodili.

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Politika

    »V odgovor bomo uporabili vso silo zveze Nato«

    Rusijo čaka takojšen odgovor, če bi napadla ozemlje katere od držav članic zveze Nato, je v nedeljo na televiziji CBS dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan.

  • Take poteze škodujejo učinkovitemu delu javnega zavoda in še dodatno rušijo njegov ugled

    Spoštovani, ob tem ko je odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik imenovala Igorja Pirkoviča za vršilca dolžnosti urednika Uredništva za nove medije na MMC RTV Slovenija, izražamo najostrejši protest, saj so bili s to enostransko kadrovsko potezo poteptani najosnovnejši postopki pri imenovanju na odgovorne položaje v javnem zavodu. Ti zagotavljajo temelje za normalno delovanje zavoda in na njih temelji zaupanje tako notranje kot zunanje javnosti.

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Svet

    Zelenski: »Če ne zaprete našega neba, je le vprašanje časa, kdaj bodo ruske rakete padle na vaše ozemlje«

    Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes znova pozval zvezo Nato, naj uvede območje prepovedi poletov nad Ukrajino. Pred za danes predvidenim nadaljevanjem pogajanj med ukrajinsko in rusko delegacijo pa je dejal, da ima ukrajinska stran jasno nalogo - narediti vse, da pride do srečanja obeh predsednikov, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Svet

    »Napadi na najbolj ranljive – dojenčke, otroke in nosečnice so dejanja brezvestne okrutnosti«

    Agencije ZN so v nedeljo pozvale Rusijo, naj nemudoma neha z napadi na zdravstvene objekte v Ukrajini, kar so označile kot dejanja brezvestne okrutnosti.

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Politika

    Peking ZDA očita, da »zlonamerno« širijo dezinformacije o vlogi Kitajske v Ukrajini

    Peking se je danes odzval na navedbe ameriških medijev, da naj bi Rusija Kitajsko zaprosila za vojaško in gospodarsko pomoč, pa tudi na opozorila Washingtona, da se bo soočil s hudimi posledicami, če bo pomagal Moskvi, da se izogne sankcijam Zahoda. Oblasti v Pekingu so ZDA obtožile, da širijo dezinformacije o vlogi Kitajske v vojni v Ukrajini.

  • STA

    13. 3. 2022  |  Svet

    »Odprite domove tistim, ki bežijo pred pregonom«

    Potem ko je bil London tarča kritik zaradi zadržanega odnosa do ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, so v Združenem kraljestvu danes predstavili nov program sprejemanja beguncev. Ta slednjim omogoča bivanje pri Britancih do treh let.

  • Uredništvo

    13. 3. 2022  |  Družba

    Ustvarite svoj strip

    Zaživela je nova Mladinina spletna stran Naredi sam Diareja, ki jo lahko najdete na spletnem naslovu diareja.mladina.si. Tam lahko bralke in bralci izdelate svoje lastne diarejične stripe, ki jih sicer vsak teden v Mladini objavlja naš hišni karikaturist in nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič. Izbiro Diarejinih likov smo posodobili in razširili, zato preverite, koga vse boste našli med njimi, na najboljše izdelke pa bomo pozorni tudi v uredništvu Mladine. 

  • Uredništvo

    13. 3. 2022  |  Družba

    »Ko so enkrat v igri čustva, je do sovražnega diskurza potreben zelo majhen korak«

    "Upiranje znanju ima v prvi vrsti opraviti s čustvi. Če se ne strinjava o neki zadevi, v katero nisem čustveno vpletena, lahko zamahnem z roko. Če pa je neko prepričanje zelo pomemben del moje identitete, če je odločilno za mojo pripadnost določeni skupini, informacije, ki rušijo to prepričanje, vzbudijo strah pred tem, da jih bo druga skupina z drugačnim nazorom 'povozila'."

  • Uredništvo

    13. 3. 2022  |  Družba

    »Danes se pogovarjamo o tem, da so nekatera človeška bitja več vredna kot druga«

    "Spolna enakost ni cilj sam po sebi, temveč cilj, da bi ljudje živeli bolje, kvalitetneje, ne pa po stereotipnih vlogah. Vsak si sam izbira, kako živi, družba ga pri tem ne sme omejevati. In v teh državah, ki jih imate v mislih, je še toliko bolj pomembno, da novinarji opozarjajo na to. Zgolj to, da imamo cilje, seveda še ne pomeni, da jih bomo tudi dosegli. Nacionalisti imajo pogosto retoriko, ki ne sledi enakosti med spoloma. Ne dovolijo, da bi se o tem učili otroci v šolah. Novinarji morajo poznati zgodovino, vzroke za to, zakaj bi nekaj radi spremenili."

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Svet

    »Evropa novo žarišče trgovine z orožjem«

    Evropa je v minulih petih letih beležila največjo rast uvoza orožja in ta trend se bo - glede na napovedi o krepitvi oboroževanja spričo ruske grožnje - še hitreje stopnjeval, izhaja iz danes objavljenega poročila Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri. Globalno se sicer trgovina z orožjem zmanjšuje.

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Kultura

    Z@jebi to službo

    Na Festivalu dokumentarnega filma je bil na ogled film Z@jebi to službo ruske režiserke Vere Kričevskaje. Portret, ki spremlja neodvisno rusko televizijsko postajo Dožd (Dež) od njenih brezskrbnih začetkov pa vse do koronavirusne pandemije, nudi slikovit uvid v anatomijo nadzora medijev v dobi putinizma.

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Kultura

    Pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja

    V Galeriji Dessa bodo danes odprli razstavo V ospredje V: Pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja. Z njo osvetljujejo spregledani del slovenskega ženskega arhitekturnega ustvarjanja ter iz bogatega arhitekturnega opusa 20. in 21. stoletja izpostavljajo tista dela, ki so le redko razstavljena in postavljena na ogled javnosti.

  • DK, STA

    14. 3. 2022  |  Kultura

    Na baftah slavil film Moč psa

    Na nedeljski podelitvi filmskih nagrad bafta so za najboljši film razglasili vestern režiserke Jane Campion Moč psa (The Power of the Dog). Jane Campion je prejela bafto za najboljšo režijo, medtem ko sta Will Smith in Joanna Scanlan prejela nagradi za najboljšega igralca in igralko. Znanstvenofantastični film Dune je prejel več baft.

  • STA

    12. 3. 2022  |  Svet

    Biden: »To bi bila tretja svetovna vojna«

    Ameriški predsednik Joe Biden je v petek napovedal nove sankcije proti Rusiji, a obenem odločno ponovil, da se ZDA ne bodo neposredno vmešale v vojno v Ukrajini. Kot je posvaril, bi direktna konfrontacija med zvezo Nato in Rusijo namreč pomenila "tretjo svetovno vojno".

  • Ustavite Putina!

    Ko so proti Rusiji uvedli »zgodovinske«, »neprecedenčne«, »peklenske« sankcije, so tako rekoč vsi mirno še naprej uvažali rusko nafto. Tudi Amerika, poveljnica in slavilka sankcij. Ko so ji začeli očitati dvoličnost, je Bidnova vlada sporočila, da razmišlja, da bi prepovedala uvoz ruske nafte in da bi zdaj nafto raje uvažala iz Venezuele. Kul. In kdo vodi Venezuelo? Ja, še vedno Nicolás Maduro, ki so ga Američani še malo prej razglašali za diktatorja, fašista, Hitlerja in pošast – za človeka, ki je uničil Venezuelo, ki je Venezuelo prelevil v humanitarno katastrofo, ki je povzročil eksodus venezuelskega ljudstva in ki so ga skušali Američani večkrat likvidirati. Proti njemu so spletali puče – in celo invazije in vojne. Kaj to »pomeni« – da Maduro postaja »naš« diktator? Da postaja sprejemljiv? Da so Američani – in ne le Američani – energetsko odvisni od diktatorja?

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Preprosti odgovori

    Bi bilo presenetljivo, da se je na učitelje zaradi stavke to sredo usul tak plaz jeze, besa – da bo tako, je bilo jasno že dan pred stavko, ko so se v neoliberalnih dnevnikih pojavile objave raznih mam, ki seveda najbolje vedo, kaj je šola in kaj si učiteljice in učitelji zaslužijo in česa ne, svoje je prispevala tudi objava lažnih plač učiteljev na enem od SDS-portalov v lasti Orbánovih oligarhov. Na tej točki je nujno ponoviti, zakaj je do stavke sploh prišlo, ker to razblini vse te debate: v Sloveniji imamo enotni plačni sistem za celoten javni sektor, ki z zakonom določa razmerja med različnimi poklici v celotnem sektorju. Ker se je vlada odločila, da se ne bo držala tega zakona in je najprej povišala plače medicinskim sestram, nato pa mimo vseh pravil socialnega dogovarjanja še zdravnikom, so se sindikati morali odzvati in zahtevati, da se zakon o plačah v javnem sektorju izvaja, kot je napisan. Sindikati javnega sektorja so v skladu z zakonsko proceduro torej zahtevali pogajanja, ker tako predvideva socialno sporazumevanje. A vlada, ki bi se morala odzvati po standardnem postopku pogajanj, je sindikatom odgovorila z žaljivim pamfletom, ministrica za šolstvo Simona Kustec pa sploh ni hotela začeti pogajanj – čeprav jo zakon obvezuje. Zato je bila objava stavke naslednja poteza – po zakonu.

  • Uredništvo

    13. 3. 2022  |  Družba

    »Tudi jugoslovanska vojna je bila za Evropo samo državljanska vojna«

    "Del šoka, ki smo ga doživeli ob ruskem napadu, je povezan ravno s tem, da se nam je zdela vojna leta in leta popolnoma abstraktna. Resnično smo verjeli, da ni možna, čeprav je, kot pravi Žižek, Zahod vedel, da bo do nje prišlo. Vojna se je lahko dogajala v Siriji, ker je bila Sirija daleč in ker naj bi šlo tam za državljansko vojno. Tudi jugoslovanska vojna je bila za Evropo samo državljanska vojna in s tem nekaj povsem drugega kot tisto, kar se ne sme nikoli več zgoditi. Celo takrat, ko so Američani napadali Irak, smo to skušali razumeti le kot vojaško posredovanje, kot domala nujno vpletanje v že obstoječe lokalne konflikte. Evropa je pravzaprav storila vse, da bi vojna zanjo ostala nemogoča."

  • Borut Mekina

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Družba

    »Zdaj imajo številni v Rusiji le še patriotizem ob praznih hladilnikih, kar je eksplozivno stanje«

    V politiki ima umetnost vlogo lakmusovega papirja. Ko začne oblast širiti svoj vpliv na prepovedana področja, navadno sprva trči ob kritične in provokativne umetnike. Mihail Kalužski je bil tako eden prvih, ki je zaznal metamorfozo Rusije iz mlade demokracije v avtoritarno državo. Kalužski je ruski dramatik in novinar. Rodil se je v Novosibirsku, danes pa živi in dela v Berlinu, kamor je pred leti prispel kot politični emigrant. Ko se je od Rusije poslavljal, to je bilo med letoma 2012 in 2014, je tam delal kot kustos gledališkega programa v moskovskem Centru Andreja Saharova, ustanovljenega leta 1996 z namenom zaščite človekovih pravic, posvečenega ruskemu Nobelovemu nagrajencu in disidentu Andreju Saharovu. Rusija je leta 2014 center, ki so ga pred tem številne skrajno desne organizacije tudi fizično napadale, razglasila za »tujega agenta« in delo v njem je postalo težko, če ne nemogoče. Kalužski se danes v Berlinu ukvarja z dokumentarnim gledališčem in temami, kot so spomin, konflikti, množični mediji. Njegove drame, naslovljene Kriza, Moskovski procesi, Stalinov pogreb ali Vstaja, so bile uprizorjene in odigrane po vsej Evropi.

  • Uredništvo

    13. 3. 2022  |  Družba

    »Kar se dogaja v parlamentu, je odraz tega, kar se dogaja v družbi«

    "Želim si, da bi lahko rekla, da smo naredili ogromen napredek, ampak ga res nismo. V zadnjih letih so se v avstralski politiki dogajale grozljive stvari. Ženska je pred parlamentom povedala, da jo je v parlamentarni stavbi, kjer je bila zaposlena, posilil sodelavec. Takratni odziv premierja Scotta Morrisona je bil žalitev za vse Avstralke. In kar se dogaja v parlamentu, je odraz tega, kar se dogaja v družbi. Ženske niso deležne enakopravne obravnave."

  • Jure Trampuš

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Družba

    Užaljeni Možina

    Decembra je varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTVS postala Marica Uršič Zupan. Ni preteklo veliko časa, pa je bila pri delu že deležna ostrega odziva. Ker se je v mnenju upala »napasti« Jožeta Možino, konkretno njegov januarski Utrip, v katerem je obračunal s partizansko bitko v Dražgošah in vsem, kar naj bi bilo z njo povezano, je napisal dolgo in užaljeno pismo. V njem je varuhinji očital, da je nestrokovna, nekompetentna in pristranska. Skratka, bilo naj bi ji vseeno za dejstva.

  • Luka Volk

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Politika

    Problem Slovenije niso visoki davki, ampak nizke plače večine

    Davki so steber vsake države, pomenijo temelj, na katerem se lahko gradita socialna država in družba. Ker pa je višina davkov hkrati povezana tudi z zasebnimi financami vsakega posameznika, ostajajo lahek plen za politike, ki prisegajo na rokohitrski populizem in neoliberalno mantro. Prav zato se je tudi sedanja vlada odločila, da bo del kart v predvolilnem boju stavila na novelo zakona o dohodnini, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih dneh.

  • Luka Volk

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Politika

    Zakaj voliti Levico?

    V soboto je v mariborskem Narodnem domu potekal redni kongres Levice. Na njem je stranka javnosti predstavila volilni program in kandidatno listo za prihajajoče volitve, na kateri najdemo vse sedanje poslance – razen Violete Tomić –, poleg številnih kandidatov pa tudi nabor sicer javnosti znanih osebnosti. Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca stranka na volitvah pričakuje vsaj 30 odstotkov boljši volilni izid, kot ga je dosegla pred štirimi leti. »Te volitve bodo plebiscit, na katerem se bomo odločili, v kakšni državi želimo živeti. In na tem plebiscitu bo pomembno dvoje. Prvič, koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom. In drugič, zelo pomembno bo, koliko glasov bo znotraj bloka dobila Levica. Naš delež bo bistveno vplival na to, kakšne barve, vonja in okusa bo naslednja vlada,« je na kongresu dejal Mesec.

  • Uredništvo

    12. 3. 2022  |  Politika

    »Evropejcev nihče ne ogroža bolj kot mali lokalni putini«

    "Vse do 24. februarja je bila Evropa razdeljena celina, potem pa jo je v temni noči izbruh nasilja spet povezal, nihče ne ve, kako dobro in za koliko časa. Najbolj odkritosrčno v vsej Evropi se je na invazijo odzval veliki prijatelj Janeza Janše Viktor Orbán, ki se je dneve obotavljal glede tega, ali naj podpre Bruselj ali Moskvo. Kot avtokrat male plemenske skupnosti na zemljevidu, ki ga rišejo velesile, mu je bilo jasno, da, če se kupčkamo po merilu vrednot, so njegovim veliko bliže Putinove."