• DK, STA

    3. 1. 2022  |  Svet

    Po krvavem zatrtju protestov odstopil premier

    V Sudanu je včeraj odstopil premier Abdala Hamdok, potem ko mu ni uspelo oblikovati nove prehodne vlade, kot je predvideval dogovor z voditelji oktobrskega vojaškega udara. Njegov odstop sledi politični krizi in tednom protestov proti vojaški hunti, ki je izvedla udar in tako ustavila krhko tranzicijo afriške države proti demokraciji.

  • DK, STA

    3. 1. 2022  |  Svet

    Rekordno zvišanje minimalne plače na Portugalskem

    Portugalski premier Antonio Costa je štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami prižgal zeleno luč zvišanju minimalne plače. Kot je pojasnil prek družbenega omrežja Twitter, gre za največje zvišanje te plače doslej, in sicer za 40 evrov na 705 evrov bruto. Zvišanje bo občutilo okoli 880.000 delavcev.

  • DK, STA

    3. 1. 2022  |  Kultura

    Festival Sundance ponovno v živo

    Filmski festival Sundance v Park Cityju v ameriški zvezni državi Utah bo po lanski digitalni izvedbi v letošnjem letu ponovno potekal v živo. Izbrane filme bodo predvajali tako v kinematografih kot na digitalni platformi. Festival, ki bo potekal od 20. do 30. januarja, bo prikazal 82 celovečernih in 59 kratkih filmov.

  • Danes je nov dan

    3. 1. 2022  |  Družba

    Glasuj lokalno, deluj globalno

    Zaradi podnebnih sprememb je čedalje večja tudi pojavnost ekstremnih vremenskih pojavov, ti pa seveda ogrožajo življenja ljudi in živali. Če oba faktorja pomnožimo, lahko kaj kmalu ugotovimo, da se število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč, naglo veča. Samo v Somaliji se bo letos delež povečal za skoraj tretjino, tudi v Sloveniji pa se ljudje soočajo z revščino in pomanjkanjem.

  • Ko predsednik zlorabi Tadeja Pogačarja

    Letošnja novoletna poslanica predsednika republike, v preteklosti sem jih že kar nekaj analiziral, tokrat ni bila napihnjena v smeri populističnih floskul o Dobrem, zmage angelov nad demoni ali puhlic kar tako, zatekla in skrila se je za športno metaforiko in v resnici že kar za športnika. Borut Pahor je tokrat posegel kar po novoletnem voščilu kolesarskega šampiona Tadeja Pogačarja, ki ga je prejel in potem dobesedno uporabil za svoje potrebe na način neposrednega citiranja.

  • Uredništvo

    3. 1. 2022  |  Kultura

    »O desni umetnosti ne vem prav veliko«

    "Umetnost mora biti predvsem komunikativna. Mnogi se distancirajo od tega, kar se dogaja. Umetnost je pogosto deklarativna. Zanjo se odločiš, ker si levičar ali desničar. O desni ne vem prav veliko. Ampak: ali si lacanovec ali oberkranjec. To je odločitev za kulturo. Za marsikoga kultura ni nekaj, kar rabiš zato, da v dobro predstavo prideš z enim vprašanjem, iz nje pa prideš z osmimi vprašanji o svetu in človeku. Zdi se mi, da smo v času enega samega odgovora. Jaz sem to. Ti si to. Vloge so določene in vedno bolj so določene. Politika igra na to. Ali si za Laibach ali za Modrijane. Poznam oboje. In ene in druge. Ampak oprostite, to ni moja glasba. Tukaj je težava. Umetnik mora poiskati stik tudi s tistim, ki ne hodi v gledališče. Njega moraš pritegniti in v njem vzbuditi radovednost."

  • Uredništvo

    2. 1. 2022  |  Politika

    Kučan: »Pri tokratni volilni kampanji ne bo šlo le za predstavitev stališč in ponujanje izbire«

    "Pri tokratni volilni kampanji ne bo šlo le za predstavitev stališč in ponujanje izbire. Obremenjena bo s sedanjimi razmerami, ki bodo imele dolgoročne posledice. Morda bo zaznamovana tudi s sovražnim govorom in posegi v človeško dostojanstvo kandidatov. Zato bodo na preizkušnji vest, trdnost pa tudi pogum kandidatov že v kampanji. Njihovo prepričevanje volivcev o tem, da zmorejo prispevati k boljšemu sodelovanju in temeljitejšemu dialogu, tudi med političnimi akterji, mimo zamer, mora biti verodostojno, brez iger na politično všečnost. Mislim, da jim bomo volivci pozorno prisluhnili. Že v kampanji, skoraj zagotovo pa v času mandata se bodo morali jasno opredeliti do dileme, ali bodo delovali v skladu s svojo vestjo in odgovornostjo do sebe in družbe ali pa so pripravljeni to bistveno etično prvino političnega človeka žrtvovati zaradi kariere, svojo izbiro pa zakriti z banalnimi rituali in molkom."

  • Borut Mekina

    30. 12. 2021  |  Politika  Za naročnike

    Nova evropska sramota: Janševa vlada zaradi Čeferina ni podprla Uefe

    V začetku letaje izbruhnil eden največjih nogometnih škandalov zadnjega časa. Nekaj najbogatejših evropskih nogometnih klubov je napovedalo odcepitev od Uefe – od Združenja evropskih nogometnih zvez – s čimer so pod vprašaj postavili evropski model športa, v katerem bogati nogometni klubi solidarno podpirajo manjše klube, tudi slovenske. K sreči se načrt tako imenovane Superlige ni uresničil. Uprli so se navijači in takoj za tem skorajda vse EU države in Evropske institucije. Osrednja figura v tem boju je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je ob tem dobil še dodatno politično težo v EU.

    Ob konfliktu so ga sprejeli vsi voditelji EU institucij. In kot Čeferin razkriva v intervjuju, ki ga objavljamo v novi Mladini, bo zato Francija svoje predsedovanje Evropski uniji začela tudi s sodelovanjem pri skupnih projektih z Uefo. Slovenija, ki bi ta spor med Superligo in Uefo zaradi Čeferina lahko izkoristila med svojim predsedovanjem EU, pa ni le izpustila neverjetne priložnosti. Kot kaže primer, ki ga razkrivamo v nadaljevanju, so se pristojna slovenska ministrstva v sodnem sporu, ki je sledil škandalu, odločila, da Čeferina ne podprejo. In to kljub skoraj neverjetni pisni podpori ostalih EU držav. V nadaljevanju objavljamo pojasnila Radenka Mijatovića, predsednika Nogometne zveze Slovenije in odgovore dveh ministrstev, ki sta bili za primer pristojni.

  • Zasebnost kot propaganda 

    Pri Janezu Janši, če pogledamo njegovo bogato politično zgodovino in slog delovanja, gotovo ni veliko naključij in nepremišljenosti. Družinski pogovor z njim in njegovo ženo Urško Bačovnik v oddaji Jutro na Planetu, v kateri sta bolj kot kadarkoli doslej razkrila presunljivo veliko svoje intime in zasebnosti, se je odvil na način, ki daje slutiti, da je bila medijska pojavitev prej skrbno načrtovana kot ne. Imamo nekaj dobrih razlogov za prepričanje, da se ni zgodila brez misli na politično eksploatacijo, kajti človek svojega intimnega življenja, tokrat sta ga razkrila največ doslej, res ne obelodani po nepotrebnem. Razen morda, če gre za čas tik pred volitvami in se v nekaterih anketah pred tabo celo nepričakovano vrine nevaren tekmec, ki mu je ime Robert Golob. Je takšna razlaga preveč pristranska in nedobronamerna?

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Aktivistka, ki je skupaj s prijateljicami in prijatelji premagala Janeza Janšo

    Predsednik vlade se je sredi decembra odločil pisati vsem državljanom Slovenije. Bilo je nekaj dni pred začetkom cepilnega tedna, ki naj bi nas odrešil. Janez Janša pa je v zanj nenavadno prijaznem, spodbudnem tonu nagovarjal ljudi, naj se vendarle cepijo. Lepo, a kar nekaj mesecev prepozno. Poleg tega Janša ne bi bil Janša, če tega pisma ne bi poslal na sporen, morda celo nezakonit način. Vsa pisma, ki so priletela v poštne nabiralnike državljanov, so bila naslovljena z imeni in priimki.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    »Žal mi je, da ne morem Sloveniji pomagati, hkrati pa sem vesel, da s to oblastjo nimam nič«

    Aleksander Čeferin je slovenski državljan, ki v mednarodni skupnosti zaseda najvišji položaj. Od leta 2016 je predsednik Uefe, Združenja evropskih nogometnih zvez, kar pomeni, da je vodja najbolj priljubljenega evropskega športa. Pri tem ne gre le za formalno vlogo, saj je Čeferin na tem položaju tudi zelo uspešen. Ni športnega komentatorja, ki mu ne bi priznaval velikih zaslug za rešitev nogometne zveze iz blata korupcijskih škandalov, ki so jo pretresali pred njegovo izvolitvijo. Lani pa je predvsem zaradi svojega angažiranja ob začetku epidemije postal tudi najpopularnejši potencialni politik v Sloveniji. Čeferin, ki je napovedal, da se bo leta 2023 potegoval za nov štiriletni mandat na čelu Uefe, se sicer v domačo politiko tako kmalu ne bo vrnil. Je pa v tem intervjuju napovedal, da tokrat ne bo ostal politično nevtralen.

  • Uredništvo

    31. 12. 2021  |  Družba

    Srečno 2022!

    Uredništvo in sodelavci Mladine vam želimo prijetno silvestrovanje, brezskrben ponovoletni počitek in vse dobro v letu 2022! Zadnja letošnja številka Mladine je že v prodaji, prav tako posebna številka o lovu na čarovnice v Sloveniji in po svetu. Se beremo!

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Uvodnik

    Orodja dvoma

    Filozof Mladen Dolar je v intervjuju, ki je bil pred nekaj meseci objavljen na portalu N1, izrekel zanimivo in točno opazko o družbenih omrežjih, torej Facebooku, Twitterju itd.: »Podatki kažejo, da je mlajša generacija, ravno tista generacija, ki najbolj uporablja družbena omrežja, tudi tista, ki je na primer najbolj množično podprla Bernieja Sandersa v Ameriki. Torej je to platforma, ki ni samo sredstvo širjenja fake news in teorij zarot, ampak je odprta za dosego zelo drugačnih ciljev.« Danes opazujemo, kako propagandni stroj SDS zlorablja medije, troši neizmerne količine denarja (nobena stranka v skladu z našo zakonodajo o političnih strankah brez izigravanja zakonov ne more razpolagati s toliko denarja), izvaja fake news, širi teorije zarot in diskvalifikacije o svojih političnih konkurentih in o praktično vsakem, ki si drzne izreči drugačno mnenje, hkrati pa troši tudi proračunski denar, da bi tako skozi lokalne ravni kot tudi javne blagajne »kupila« volivce, da bi jo podprli na prihajajočih volitvah. In na prvi pogled se zdi, da nihče nima več moči, da bi se temu postavil po robu. Medijski prostor je pretežno zlomljen (STA, RTV Slovenija, številni manjši mediji), javne institucije, ki so pomembne pri ustvarjanju javnega mnenja, tudi, veliko ljudi je obmolknilo.

  • Uredništvo

    3. 1. 2022  |  Politika

    Manipulativna izjava Janeza Janše

    Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski v letih 2021 do 2026, ustavno sodišče pa je 7. januarja zadržalo njegovo izvajanje, saj bi izvajanje domnevno ustavno neskladnega zakona povzročilo hujše posledice kot njegovo zadržanje.

  • Uredništvo

    2. 1. 2022  |  Politika

    »Sejo vodim jaz, ne vi«

    Februarja je v državnem zboru med glasovanjem o osmem protikoronskem zakonu podpredsednik parlamenta Jože Tanko (SDS) poslanki LMŠ Tini Heferle skakal v besedo in ji na koncu tudi izključil mikrofon.

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Ali je covid-19 nevarna bolezen?

    Na začetku tedna smo v uredništvo prejeli odprto pismo vladi, pod katero so se podpisali sociolog dr. Tomaž Mastnak, profesor za področje znanosti o blagu in tehnologijah dr. Gregor Radonjič, geodet Srečko Šorli ter pravnika dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič. Vlado pozivajo, naj zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti covid-19, saj menijo, da cepiva niso bila razvita »po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije« in da so »še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji«. Po njihovem izkušnje zadnjega leta kažejo, »da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena« in da, čeprav lajšajo virulentnost bolezni, »ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb«. Zapisali so tudi, da covid-19 »dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen«. Njihove trditve smo se odločili preveriti.

  • Uredništvo

    1. 1. 2022  |  Družba

    »Cepljenje ni brez smisla, tudi če se pozneje še enkrat okužimo«

    "Proticepilce sprašujem: ali ste zboleli za tuberkulozo ali imeli oslovski kašelj, ošpice ali rdečke, vas je dušila davica, krotovičil meningitis, ste preboleli tifus ali v krču otrdeli zaradi okužbe z bacilom tetanusa? Če ste odkriti, bo večinski odgovor ne. Zakaj ne? Ker ste bili že kot otroci obvezno cepljeni proti tem boleznim, pa to veste ali ne. Sedanja cepiva so izdelana po istem principu kot za zgoraj omenjene bolezni. Zato je bojazen o njihovi neučinkovitosti ali škodljivosti odveč. Seveda pa smo ljudje različni. Tako kot sleherno zdravilo imajo tudi cepiva lahko neprijetne stranske učinke. To pa ne odtehta zaščitne moči pri večini prebivalstva. Navsezadnje tudi zdrave hrane ne prenašamo vsi enako. Šele ko začnemo bruhati, se vprašamo, kje smo ga pri vnosu hrane polomili. Od proticepilcev večkrat slišim ugovor, moj sosed, moja teta, moj znanec, vsi so bili cepljeni, pa so kljub temu zboleli, in vprašanje, kaj pravim na to in kaj se zgodi, ko se z injekcijo vbrizgajo na primer zamorjeni, torej neškodljivi virusi? Odgovarjam v prispodobi. Telo se jih skuša ubraniti tako, da ustvari vojake, specializirane za boj poti dotičnemu virusu, ki so potem v stalni pripravljenosti, da se z njimi spopadejo, kadar ti vstopijo v telo. Če je teh vojakov premalo ali pa je invazija virusov premočna, zmaga virus in človek kljub cepljenju zboli. Pri teh spopadih pa so kljub zmagi žrtve tudi v armadi virusov in je preostala vojska močno oslabljena in manj napadalna. Človek vseeno zboli, vendar ne v hudi obliki, ampak v milejši. Zato cepljenje ni brez smisla, tudi če se pozneje še enkrat okužimo."

  • Uredništvo

    1. 1. 2022  |  Družba

    Ko smo gledali slovenske in hrvaške resničnostne šove

    Januarja je Stanka Prodnik pisala o hrvaškem resničnostnem šovu Ugodno oddam sina, v katerem se srečujejo matere, samski sinovi in dekleta, ki naj bi bila primerna za vsaj posteljne vragolije omenjenih sinov. "Saj ni nič drugače od Ljubezni po domače, le hrvaško je (izvirni naslov je Ženim sina?). Vse je enako, le da se tokrat vozimo po Hrvaški in spoznavamo kotičke države, ki jih večina Slovencev nikoli ne bi videla," je zapisala Prodnik.

  • Uredništvo

    30. 12. 2021  |  Družba

    »To so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje«

    "Ne glede na stanje javne razprave o večini za skupnost pomembnih vprašanj bi se morala biti zdrava družba zmožna organizirati na način, da vsaj pri najpomembnejših eksistenčnih in razvojnih vprašanjih ne bi zapadla v polarizacijo, ki onemogoča konstruktivno izmenjavo argumentov in iskanje soglasja. Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje."

  • Samopoveličevanje in prisvajanje zaslug za osamosvojitev

    Ob koncu leta 2021, ob trideseti obletnici tako samostojne Slovenije kakor Mirovnega inštituta, se obračamo na javnost, da spodbudimo poglobljen in odkrit premislek o prihodnosti naše države in družbe. Politična, zdravstvena in družbena kriza niso okoliščine, v katerih bi si lahko dovolili samopoveličevanje in prisvajanje zaslug za osamosvojitev. Treba se je nasprotno soočiti z vprašanjem, kaj smo v preteklih treh desetletjih naredili narobe in kaj smo se iz tega naučili. Ena od napak je ta, da smo se odrekli mirovniški politiki in viziji družbe, temelječi na enakosti.

  • DK, STA

    30. 12. 2021  |  Politika

    Kurz ima novo službo

    Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz se bo v začetku prihodnjega leta zaposlil kot globalni strateg pri ameriškem investicijskem podjetju Thiel Capital. Lastnik podjetja Peter Thiel, ki je tudi med ustanovitelji platforme PayPal, velja za podpornika nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

  • Naj filmi 2021

    Army of the Dead, Zack Snyder
    Ducat umazancev sreča Osmega potnika 2, Oceanovih enajst in Pobeg iz New Yorka.

  • Uredništvo

    30. 12. 2021  |  Družba

    Ko je babica skrbela za vnuke, ker niso mogli v vrtec in šolo

    Januarja smo objavili pismo babice, ki je skrbela za vnuke, ker niso mogli v vrtec in šolo. "Njihovi starši pač ne morejo ves čas čepeti doma. Tak je pač zakon preživetja. Ste na vladi kdaj pomislili, kaj bo prinesla prihodnost? Po mojem zelo malo," je zapisala v pismu.

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Super volilno leto 2022

    V pobudo Glas ljudstva, ki se je uradno oblikovala na začetku novembra, se je do danes vključilo že več kot sto organizacij civilne družbe. Od trenutka, ko je javnosti predstavila prvih deset zahtev civilne družbe – med njimi možnost odpoklica parlamenta, zvišanje minimalne plače in pokojnin, varstvo javnih medijev, reševanje podnebne krize, odpravo dopolnilnega zavarovanja in krepitev nadzornih institucij –, zbira dodatne predloge. Doslej ji je že uspelo zbrati sto zahtev, ki jih namerava prihodnje leto, v tako imenovanem super volilnem letu 2022, predstaviti političnim odločevalcem. Vsa množica želja in zamisli je dosegljiva na spletni strani glas-ljudstva.si

  • DK, STA

    30. 12. 2021  |  Svet

    Silvestrovanja na prostem po svetu ponekod odpovedana, drugod ne

    Ljudje po vsem svetu se že mrzlično pripravljajo na vstop v leto 2022. Marsikje so zaradi pandemije covida-19 znova odpovedali množična silvestrovanja na prostem. Ponekod pa jih kljub temu spet pripravljajo, a večinoma ob upoštevanju omejitvenih ukrepov.

  • Uredništvo

    30. 12. 2021  |  Politika

    Mesec: »To je prva naloga, ki jo bomo naredili po volitvah«

    "Kar smo videli v intervjuju z gospodom Janšo in gospodom Možino, je poskus normalizacije. Gospoda Janše že dolgo nisem videl tako prešernega, tako dobre volje, v prijateljski atmosferi na televiziji, kjer je poskušal podati državljanom pred novim letom nekako z nasmeškom občutek, da je vse v redu. Ampak glejte, ta iluzija, ki sta jo danes poskušala ustvarjati, bodisi z drobnimi lažmi, za 250.000 se je zlagal o številu cepljenih v Sloveniji, potem je rekel, da je Slovenija 20 odstotkov manj zadolžena oziroma da se je 20 odstotkov manj zadolžila kot povprečje Evropske unije, v resnici imamo pa naslednje leto drugi največji strukturni primanjkljaj v Evropi itd., do popolnoma izkrivljenih podob, češ po predsedovanju so nas zasuli s pohvalami, čeprav je vsa Evropa kričala, da je bilo s tem predsedovanjem vse narobe in da tako prostaškega vodenja Evropske unije še nismo videli in si ga nihče ni zamišljal. Hočem reči, današnja podoba Janeza Janše kot predsednika vlade in resnično stanje v Sloveniji sta dve popolnoma različni zgodbi in za to stanje je kriva vlada. Kaj bi mi naredili drugače? Poglejte, kot prvo, absolutno ne bi te krize uporabljali za to, da se napada medije, da se napada in prevzema policija, da se diskreditira sodstvo, da se diskreditira znanost. Mi imamo danes poskus tega spoja znanosti in oblasti, o katerem je govoril Janša. To je njegova politika in rezultati tega so zelo jasni. Zaupanje v policijo je zgrmelo, zaupanje v vlado je na psu."

  • IK, STA

    30. 12. 2021  |  Politika

    Janša: »Zelo verjetno se bo treba znova odpovedati nekaterim svoboščinam«

    Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za TV Slovenija ob koncu leta med drugim spregovoril tudi o aktualnih epidemioloških razmerah. Intervju je vodil stranki SDS naklonjeni novinar Jože Možina, kar je v prispevku izpostavil in problematiziral tudi Boris Vezjak. Janša je med drugim dejal, da so "zelo verjetno pred nami dnevi in tedni najvišjih številk okužb", s tem pa težki tedni, ko se bo "zelo verjetno treba ponovno odpovedati nekaterim svoboščinam".

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Jež ježa ne naskoči

    Zlahka si predstavljamo ambient srečanja v letu 2007 med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom v njuni vojni za Terme Čatež denarja: velika pisarna ali sejna soba, prostrana miza, na njej stekleničke radenske, morda kavica, tudi kaj kratkega, suknjič je malomarno vržen čez stol, kravata razvezana – z njo pa tudi jezik. Že Churchill in Stalin sta leta 1942 odprtje druge fronte zapečatila z žlampanjem gruzinskega škrlata in odojkom, Milošević je s Tuđmanom rezal Bosno ob šampanjcu in slabih vicih. Tako se sklepajo posli. Ti pa so za vladajočo kliko v letu 2021 cveteli, kakor da smo še vedno v 2007.

  • Vasja Jager

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko je Janez Janša uničil slovensko predsedovanje svetu EU

    Štoparski vodnik po galaksiji pripoveduje o medplanetarni sitnobi, imenovani Ovečeni Velepotež; gre za humanoidnega vesoljčeta, ki je po »nezgodi z nekaj gumijastimi trakovi, tekočim kosilom in atomskim pospeševalnikom« postal nesmrten, nakar se ga je že po nekaj sto letih polotil strahoten dolgčas, proti kateremu se je sklenil boriti tako, da bo užalil vsa bitja v vesolju, in to kar po abecedi. Od tedaj v svojem plovilu skače s planeta na planet in po seznamu nadira vse primerke inteligentnega življa.

  • Stanka Prodnik

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kultura  |  TV

    Ne podcenjujte jih

    V tednu dni po državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bilo napisanih že dovolj kritik o tem, da državna proslava ne more biti zgolj gasilska veselica ali pa občinski praznik, tokrat pač postavljen na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma – in četudi nam neke vsem ljube viže in občutki, ki jih te povzročajo, pašejo, ima državna proslava drug namen kot zabavati in buditi nacionalistična čustva. Saj vse to drži. Ampak bodimo realni: temu narodu – ali pa kateremu drugemu – je to všeč. Ja, večina rada gleda proslave, ki so malce lahkotnejše, kjer se tudi malo nasmejemo, kjer se dobro počutimo, malo smo ponosni, malo nostalgični, malo nam je smešno – pa čeprav je umetniška vrednost vsega skupaj bolj ali manj nikakršna.