»Pri nas je integriteta nadstandard«

Protikorupcijska komisija je minuli teden proti predsedniku vlade Janezu Janši uvedla preiskavo, v kateri bodo ugotavljali, ali je Janša letos poleti pri imenovanju svojega odvetnika Francija Matoza na čelo predsednika uprave slabe banke (DUTB) kršil protikorupcijsko zakonodajo. Natančneje, določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki urejajo nasprotje interesov. Je to le vrh ledene gore? Odgovarja dr. Robert Šumi, ki komisijo vodi od aprila lani. Pred tem je bil od leta 2007 zaposlen na generalni policijski upravi, kjer je v nekem drugem obdobju Slovenije vodil tudi delovno skupino za krepitev integritete policistov.

Ogledalo

Na Trgu republike v Ljubljani se je pred stavbo slovenskega parlamenta v ponedeljek, 20. decembra, pojavilo veliko platno s podobami pripadnikov posebnih policijskih enot. Upodobitve grozečih policistov so bile postavljene tako kot kipi, ki krasijo pročelje parlamentarne stavbe in sta jih leta 1959 izdelala akademska kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin. Njune figure na petih granitnih pilastrih simbolno prikazujejo življenje, letošnji »rimejk« pa upodablja policijsko nasilje na protestih pod tretjo Janševo vlado – prikazuje torej današnjo Slovenijo.

Dober namen, nezakonita izvedba

Če ste se, drugače od nekaterih, prejšnji teden odločili odpreti vladno pošto, ste verjetno prejeli prav posebno pismo. Predsednik vlade Janez Janša se je v teh turbulentnih časih tik pred božičnimi prazniki odločil nagovoriti državljane. »Ljudje smo različni in polno je dogodkov, ravnanj in stvari, pri katerih se delimo po vseh mogočih merilih. A nevarnost bolezni, ki ogroža vse, naj ne bo med njimi. Bodimo svobodni, vendar odgovorni in solidarni. Čas je, da v boju s covidom-19 stopimo skupaj in držimo skupaj,« je zapisal in državljane pozval k cepljenju.

Kultura je dekla politike

Nacionalni programi za kulturo so navadno zahtevno branje, strategije, sistemske rešitve, načrtovanje, uravnoteževanje različnih interesov, ki se spopadajo v kulturi in kulturni politiki. Slovenija je kljub drugačnim zakonskim določilom do zdaj sprejela le tri takšne dokumente, prvi je nastal v času ministrice Andreje Rihtar, drugi v času prvega ministrovanja Vaska Simonitija, tretji v času ministra Uroša Grilca. Zdaj je Simoniti pripravil svoj drugi nacionalni program, sprejela ga je vlada, čaka ga še parlamentarna obravnava.

Dobronamerni Urbanija

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) z Urošem Urbanijo na čelu je vodstvu RTV Slovenija v preteklih dveh mesecih poslal tri dokumente. V njih je navedel pripombe glede vodenja oddaj, kot so Dnevnik, Studio city, Slovenska kronika, Dogodki in odmevi ter Poročila ob 17. uri. Šlo naj bi za analizo, ki naj bi televiziji »pomagala pri nadaljnjih aktivnostih«. Dokumenti oddajam očitajo vse od postavljanja napačnih vprašanj do izbire napačnih gostov. Tako za oddajo Studio city, v kateri sta gostovala Spomenka in Tine Hribar, zapišejo, da bi se namesto njiju v njej lahko pojavil Jože Možina.

Demontaža ministrske funkcije

Minister za okolje Andrej Vizjak (SDS) je prejšnji petek prestal nezaupnico in ostaja na položaju. Vendar pa se z več njegovimi potezami spet ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Hkrati vse več zaposlenih ministrstva in bivših zaposlenih svari: »Ministrstvo je demontirano.« Sprašujejo se, kaj delajo institucije, zlasti KPK.

Odlikovani Rode

Francu Rodetu, najglasnejšemu, najprodornejšemu, najkardinalnejšemu slovenskemu duhovniku moderne dobe, intelektualcu in svetovljanu, bo prihodnji teden predsednik republike Borut Pahor podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Razlog je preprost, Pahor bo Rodeta odlikoval »za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga«. Poleg njega bosta državno odlikovanje, sicer nižjega reda, dobila še evangeličanski škof Geza Filo in mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.

Podcenjevanje gledalk in gledalcev

Tisto, česar se zdaj, ko so urejanje TV Slovenija na veselje in po navodilih SDS prevzeli Vesna Zadravec, Jadranka Rebernik in Valentin Areh, najbolj veselimo, so absurdne situacije, do katerih bo prihajalo, ko bo ta trojček poskušal streči željam in muhavosti na Gregorčičevi in Trstenjakovi ulici. So sicer uborne duše, ampak to, kar jih čaka, bo tudi zanje težko (zapisanega ne razumeti kot sočustvovanje z njimi).

To smo dovolili

Umetnina je vedno izraz individuuma, a močno vezana na čas, prostor, družbo, kapital, politiko, poetiko in življenjske razmere, v katerih nastaja. Predvsem pa še več pove o gledalcih, tistih, ki smo v nekem trenutku prednjo postavljeni. Kadar je kakovostna, govori tudi o pogledu nas samih vase in svoje okolje ob pomoči umetnosti. Si zmoremo odstreti oči in se soočiti z umetniškim projektom Politika 2.0 Boruta Krajnca?

Evropsko azilno pravo!?

»Ljudje na meji se znajdejo med dvema ognjema. Obtičijo na zaprtem območju na beloruski meji z EU, kjer trpijo lakoto in so izpostavljeni nepredstavljivi surovosti beloruskih sil, ki jih vedno znova silijo na Poljsko. Poljska vojska jih sistematično vrača. Obe strani igrata kruto igro s človeškimi življenji,« je pred dnevi dejala Jennifer Foster, raziskovalka organizacije Amnesty International za pravice beguncev in migrantov.

Kaj če bi višje zneske s položnic krili s presežnimi dobički energetike?

Toplotna energija je bila novembra kar za 55,2 odstotka dražja kot novembra lani in humanitarne organizacije vse glasneje pozivajo vlado – in celo predsednika države –, da je takojšnje ukrepanje zoper energetsko revščino res nujno, dokument Slovenskega državnega holdinga (SDH), te dni pripravljen za vlado, pa razkriva drugo plat zgodbe.

Janko Lorenci

23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kolumna

Vrabec ali golob

Vzorec iskanja novih obrazov se kar noče izpeti. To potrjuje tudi – za zdaj samo v anketah – meteorski vzpon Roberta Goloba v sam vrh političnih strank in osebnosti. Naš ta čas najbolj vroči in pravzaprav edini res štrleči novi obraz je v ospredje porinilo dejstvo, da ga je s položaja direktorja podjetja GEN-I odstavila oblast. Lepa ironija, če si bo Janša tako sam pomagal skopati politični grob.

Vlado Miheljak

23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Dva leva

Novi sev: sredina

Kako spraviti kompleksni družbeni trenutek v definicijo. Težko. A včasih se posreči. Lenin je na vseruskem partijskem kongresu (22. 12. 1920) družbeno in državno perspektivo definiral s krilatico, da je komunizem sovjetska oblast plus elektrifikacija države. Janša, nekdanji partijski gardist, se tega gotovo spomni. Ugotovil je, da če še tako uspešno vzpostavi janšistično oblast, mora vseeno imeti nadzor tudi nad distribucijo idej in energije. Tako ni grobo posegel samo v sfero ključnih medijev, ampak celo dobesedno v distribucijo elektrike. In s tem ustvaril Goloba. Golob ne bi bil vstopil (nazaj) v politiko, če bi ga Janša pustil pri miru. Že zgolj napovedani vstop pa je povzročil tektonske premike v razmerju celotne palete strank in tudi v sami opoziciji. Zato očitna rezerviranost strank Kula do napovedanega Golobovega vstopa na politično sceno. A akterji nesojene koalicije Kul niso dojeli, da jim je ne le sobivanje, ampak sodelovanje z Golobom usojeno. Podobne težave ima Golob. Ne skriva previdnega odnosa, skoraj distance do štirih strank Kula. Toda tudi njegova perspektiva je usodno povezana s koalicijo Kul. V normalnih časih, v normalnih spopadih bi vsaj med koncepti, kakršne najbrž (za zdaj bolj ko ne ugibamo na podlagi posameznih izjav) zagovarja Golob, in koncepti Levice – pa verjetno tudi SD – bila jasna pozicija hladne vojne. Golob pač ni levičar. A vsekakor ni desničar; vsaj ne v smislu sedanje politične prakse obstoječe oblasti. Brez dvoma potencialni udeleženci potencialne antijanšistične fronte nimajo veliko skupnega. Imajo pa vsaj eno skupno točko – janšizem. In zdaj se morajo ne le stranke Kula, ampak tudi Golob odločiti, ali je janšizem takšnem problem, da so se pripravljeni vsaj do neke stopnje odreči siceršnji kompeticiji.

Slovo pionirske borke

»Očitno je, da si je veliko žensk prilastilo pojem feminizma, tako da služi njihovim lastnim potrebam, posebej belopolte ženske, ki so v ospredju tega gibanja, toda raje, kot da bi vdano sprejela to prilastitev, sem se odločila, da si ta pojem vzamem nazaj, da se osredotočim na dejstvo, da biti ’feministka’ v vsakem avtentičnem smislu te besede pomeni želeti si, da se vsi ljudje, moški in ženske, osvobodijo seksističnih spolnih vzorcev, dominacije in zatiranja,« je bell hooks leta 1981 zapisala v knjigi Ain’t I A Woman: Black Women and Feminism (Mar nisem ženska: Temnopolte ženske in feminizem), danes enem najpomembnejših feminističnih del, v katerem je preučevala učinek rasizma in seksizma na temnopolte ženske, gibanje za državljanske pravice in feministična gibanja od pridobitve volilne pravice do sedemdesetih let.