Ali se ni vse spremenilo prav zato, da bi ostalo čim bolj enako?

Zgodnji dnevi pandemije davnega marca 2020 so prinesli občutek prelomnih časov, zavest o dogodku, ki spreminja čisto vse, je zapisala esejistka Mojca Pišek v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nad množico čustvenih odzivov z obeh strani emocionalnega spektra, pretiranega optimizma in pretiranega pesimizma, je prevladovala misel, da po pandemiji nič ne bo enako kot prej. Negotovega je bilo in ostaja mnogo, a jasno je bilo eno – življenje se po velikem dogodku enostavno ne more vrniti v stare tirnice. Človeštvo je kolektivno stalo na ostri pečini časa, čez obzorje pa zrlo z nekakšnim tretjim očesom sredi čela. Izreden zgodovinski dogodek, ki je imel akuten vpliv na vsakdanje življenje, je razjasnil pogled na dosedanje zablode človeštva in dokazal, da se podoba resničnosti zares zjasni šele, ko nastopi kriza."

Svetleča površina, za katero ni ničesar

V Galeriji Salsaverde v Izoli je do 7. januarja na ogled razstava Mladininega fotografa Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje Politike iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi je predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa.

Zaradi gnojila odstop ponudila dva ministra

V Litvi sta zaradi nadaljevanja tranzita beloruskega gnojila čez litovsko ozemlje odstop ponudila že dva ministra. Potem ko je v petek odstop ponudil zunanji minister Gabrielius Landsbergis, je danes sledil še minister za promet Marius Skuodis, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

60. obletnica izida prvega stripa o Asterixu

V Galeriji Kresija v Ljubljani bo od 17. decembra do 11. januarja na ogled razstava Asterix - rojstvo stripa, ki jo je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih mestih. V Ljubljani si lahko ogledate njeno prilagojeno različico, razstavo pa dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku. Kuratorja razstave:  Rok Glavan in Samo Pureber.

Prvi slovenski pesnik gre na svetovno prvenstvo slam poezije

Zmagovalec slovenskega prvenstva v slam poeziji Matic Ačko je minuli konec tedna nastopil na evropskem prvenstvu v slamovski poeziji v Bruslju in osvojil šesto mesto. S to uvrstitvijo se je kot prvi slovenski slamovski pesnik kvalificiral za nastop na svetovnem prvenstvu v slamovski poeziji, ki bo potekalo septembra prihodnje leto v Bruslju.

Himna SDS v delovnem zvezku za osnovno šolo

Domoljubje je vedno v modi, v nacionalistično obarvanih državah pa sploh. Nekateri uporabniki socialnih omrežij, med drugimi Marija Hobotnica, so po naključju ugotovili, da je ena od pesmi, dolgo časa je veljala za himno SDS, njen avtor pa je novinar Igor Pirkovič, uvrščena celo v delovni zvezek.

Vprašani bi za predsednika vlade izbrali Roberta Goloba, ki je prehitel Janeza Janšo 

Če bi bile volitve to nedeljo in bi na njih sodelovale tudi nove stranke, nekatere obstoječe pa bi se združile, bi zmagala SDS s 15,2 odstotka glasov. Sledili bi SD (13,3 odstotka) in nova stranka, ki bi jo vodil Robert Golob (devet odstotkov), kaže raziskava agencije Ninamedia Novi obrazi, ki sta jo danes objavila časnika Dnevnik in Večer.

Počivalškova »nova« stranka mora ponovno zaprositi za članstvo med evropskimi liberalci

Svet stranke evropskih liberalcev (Alde) se je danes na zasedanju v Rimu seznanil z združitvijo strank SMC in GAS v novo stranko Konkretno. Kot ugotavlja ob tem, je stranki SMC s prenehanjem obstoja prenehalo tudi njeno članstvo v Aldeju. Če želi, lahko Konkretno zdaj vnovič zaprosi za članstvo v tej evropski stranki, so sporočili za STA.

»Brez zaupanja državljanov demokracija ne more delovati«

"V takšnih razmerah ni nepričakovano, da mnogi v razočaranju nad predstavniško in pluralistično demokracijo rešitve ponovno iščejo v njenih alternativah. Percepcija, da je oblast odtujena in nima razumevanja, interesa in kompetenc, da bi učinkovito odgovarjala na legitimna pričakovanja državljanov, ponovno pogosto sloni na upravičenih očitkih in dejstvih. Državljani izgubljajo zaupanje v politične institucije demokracije in brez zaupanja državljanov demokracija ne more delovati."

»Igrati na žensko karto v stiski ni prepričljivo«

"Veste, če je ženska na najvišjem položaju, to še ne pomeni, da je tam zagovornica ženskih pravic. Pred dvema tednoma smo imeli v Sloveniji interpelacijo zoper Simono Kustec. Slišali smo, da se do nje grdo obnašajo samo zato, ker je ženska. Ampak ona se na svojem položaju ni izkazala za zagovornico žensk. Ni reagirala na izjave premierja in podobnih, ki so bile zaničevalne. Igrati na žensko karto v stiski ni prepričljivo. Pogosto se v politiki upirajo kvotam z argumentom, da ni dovolj kvalificiranih žensk. Kvote narobe razumejo. Ne gre za številke. Kvote pomenijo, da med enakovrednimi kandidati izbereš tistega, ki je manj prisoten. Mi smo v vmesnem času med dvema generacijama. Ena generacija razume duh časa in spremembe, druga pa kvote in spol zlorablja, da promovira svoje agende."

»Ali obstaja življenje po covidu?«

Se še spomnite februarja 2020? Dobro leto in pol bo tega, a videti je kot podoba nekega drugega časa, davno minulega, nepovratnega, je zapisal filozof  dr. Mladen Dolar v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Saj ne da ne bi bili tudi takrat zagatni in kaj malo spodbudni časi, a vnazaj so videti kot izgubljeni paradiž. Polne dvorane, polne predavalnice, polni lokali, mravljišče popotovanj, tesna druženja, izmenjava in živi stik. Kot slike v barvah, ki so v zadnjem letu in pol zbledele, kot da imamo opraviti le še z nekakšnimi sencami preteklosti, ki je bila v primerjavi toliko bolj realna. Po navadi so stare fotografije obledele, sedanjost pa je pisana in barvasta, a zdaj je obratno, sedanjost je videti kot puščobna podoba komaj pretečene žive preteklosti. Še nedolgo nazaj smo bili bolj živi, kot smo zdaj, kot da bi postajali sence samih sebe, in sence se podaljšujejo, kot se podaljšuje čas. Resda so ukrepi vsaj za zdaj močno omiljeni v primerjavi s prejšnjo jesenjo, a kljub temu nad vsem visi mora in grožnja, covid je še vedno glavni junak vseh naslovnic."

Ulice so naše!

V Fotografskem muzeju Maribor bo od 16. decembra do 20. januarja na ogled razstava Janeza Zalaznika, ki je kot fotograf vsak petek spremljal dogodke na demonstracijah proti vladnim ukrepom. Razstava je aktualna in pretresljiva upodobitev minulih mesecev, ko smo bili na ulicah priča nedojemljivim prizorom.

Nedeljska poezija #95

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Zorana Pevca iz zbirke Na objektivističnem stolu.

Olajšava za peščico

Naslednji teden bo državni zbor potrjeval enega najbolj škodljivih zakonov te vlade, ki v obliki nove davčne reforme ponovno razbremenjuje tiste z višjimi dohodki, kapitaliste in rentnike.

Jadranka Rebernik že izvaja cenzuro

Se je nova metla na TV Slovenija, dolgo napovedovana in pričakovana, že vzpostavila in začela delovati po nareku vladajočih s pomočjo svojih novinarskih in še bolj uredniških ekspozitur?

»To ni politična sredina. To so podtaknjenci.«

"Politična sredina ne morejo biti ljudje, ki govorijo o spoštovanju ustave, molčijo pa ob letu in pol neustavnega vladanja z odloki. Ki poudarjajo pomen strokovne javne uprave, podpirajo pa njeno podrejanje interesom in kadrovskim potrebam vladajoče stranke. Ki opozarjajo, da epidemija ne sme biti tema političnih spopadov, delijo pa Twitter objave predsednika vlade, ki vse kritike obtožuje za širjenje virusa. Ki ob govorjenju o položaju Slovenije v EU z besedo ne omenijo bratenja z Madžarsko. Ki si v javni razpravi želijo dostojne kritike, podpirajo pa predsednika vlade pri rušenju vseh meja dostojnega. To ni politična sredina. To so podtaknjenci."

»Ne moremo vam prepovedati protestov, lahko pa vam jih zaračunamo«

"Slovenija je na tem področju inovativna. V odnose med državljani in represivnimi organi vpeljuje tržno ekonomijo. Sodba ustavnega sodišča (U-I-50/21-39) o vladnem odloku o prepovedi shodov je jasno povedala, da ključni členi odloka niso v skladu z ustavo, in je namesto protestov prepovedala odlok. 'Ne moremo vam prepovedati protestov, lahko pa vam jih zaračunamo,' je bil odgovor vlade. Protestirate lahko samo do stopnje, do katere ste proteste pripravljeni financirati. Vsak udarec s pendrekom morate plačati po ceniku policijskih intervencij, kjer je cena navedena pod paragrafom 'udarec s tehničnim sredstvom pendrek'. Tržni princip je samoumeven, ker se protesti praviloma začnejo na Trgu nebeškega miru pred parlamentom Republike Slovenije."

Sodišče v Londonu razveljavilo zavrnitev izročitve Assangea ZDA

Sodišče v Londonu je včeraj v pritožbenem postopku razveljavilo zavrnitev izročitve ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea ZDA. Na januarja sprejeto sodno odločitev so se pritožile ZDA in sodišče je zdaj njihovi pritožbi ugodilo. Britansko sodstvo bo moralo o ameriški zahtevi za izročitev odločati ponovno, poročajo tuje tiskovne agencije.

Tudi v Nemčiji obvezno cepljenje za zdravstvene delavce

Spodnji dom nemškega parlamenta je včeraj potrdil predlog zakona, ki za zdravstvene delavce uvaja obvezno cepljenje proti covidu-19, poročajo nemški mediji. V Nemčiji je sicer vse glasnejša razprava o uvedbi obveznega cepljenja za vse odrasle, čemur je med drugim naklonjen novi kancler Olaf Scholz.

Festival tedna: 37. festival LGBT filma

Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinematografih. Ob skoraj polovičnem zmanjšanju sofinanciranja države bo od 11. do 19. decembra prikazal 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav.

»Epidemijo živimo v neprimerljivih svetovih«

Pa tako dobro nam je šlo! Tako zelo dobro, da je slovenska vlada prva v Evropi razglasila konec epidemije, predsednik vlade pa Slovenijo oklical za evropsko zmagovalko (no ja, nekaj mest gor ali dol, ni pomembno, tako ali tako vemo, da prvi minister rad pretirava), je zapisala sociologinja dr. Metka Mencin v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "A že decembra 2020 je bila Slovenija glede na delež umrlih zaradi covida med prvimi na svetu. Kot da bi lestvico obrnili na glavo. Leto pozneje se postelje na oddelkih za covid-19 spet pospešeno polnijo. Smo sredi novega epidemijskega vala, mnogi na eksistenčnem robu in/ali na robu fizičnih in psihičnih moči. Pod avtokratsko oblastjo, ki postaja vse bolj arogantna. Tako arogantna, da odkrito hvali golo razkazovanje moči v obliki policijskega nasilja in pri tem vidno uživa. Bosta povečan nadzor nad potrdili PCT in morebitno novo zapiranje povzročila apatijo in utišala proteste ali pa bo ulice napolnil še glasnejši in še bolj jezen Dost mam!?"

Najnovejša dela Tine Konec

V UGM Studiu Maribor je od 11. decembra do 12. februarja na ogled razstava Evergreen, na kateri se z najnovejšimi deli predstavlja mlada akademska slikarka Tina Konec. Navdih za njena dela je narava, natančneje drevesa oziroma iglavci. Na papir ali prosojni papir polaga poteze s svinčnikom ali črnim tušem - počasi, v dolgem meditativnem procesu, eno ob drugo.

Pri prečkanju slovensko-hrvaške meje rečni tok odnesel 10-letno deklico

Policisti so v četrtek zvečer iz reke Dragonje rešili 47-letno državljanko Turčije. Skupaj z otrokom je poskušala prečkati reko in na ta način vstopiti v Slovenijo, pri tem je 10-letna deklica, ki jo je imela mati na ramenih, padla v vodo in jo je odnesel tok po strugi navzdol. Čeprav so takoj začeli reševalno akcijo, otroka niso našli.