Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser

Vinko Möderndorfer je vsestranski kulturni ustvarjalec, poleg drugega opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega obora Prešernovega sklada. Bil je slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi Prešernovih nagrad in v govoru nenavadno ostro spregovoril o položaju, v katerem so se znašli umetniki. »Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju,« je dejal in grozeče nadaljeval, da bomo izgubili vse, če bomo izgubili umetnost. Zato je v prvi vrsti kriva politika. Ne samo zaradi nepotrebnega varčevanja na plečih kulturnih delavcev, pač pa zato, ker ne pozna etične drže. »Ni vse denar, ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih, nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Če je nimate, če jo pogrešate, vam lahko pri tem pomaga umetnost. Umetnost ne gradi zidov, umetnost jih podira!« Politiki, ki so sedeli v prvi vrsti Gallusove dvorane, so govor spremljali z vidnim nezadovoljstvom.

Grega Repovž

17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Cerarjeva vizija

Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar.

Boljši sosed

Poleg svoje uradne diplomatske misije na 4000 kvadratnih metrih ima Hrvaška v Bruslju še šest predstavništev, namenjenih »neformalni« diplomaciji. Zadnjega je leta 2012 z namenom »vplivanja na sprejemanje odločitev znotraj evropskih institucij in izkoriščanja možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih fondov« odprlo mesto Zagreb, prvega pa že leta 2005 Istrska županija. Njihovo neformalno delo – vplivanje na uradnike evropske komisije in drugih institucij – se je v tem času več kot obrestovalo.

»Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran«

Danijel Kraljević je eden mlajših vinarjev in oljkarjev iz hrvaške Istre, ki je v zadnjem desetletju zaslovel s svojo znamko visoko kakovostnih vin »Cuj«. Začel je iz nič, skupni vložek v obrat je znašal okrog 100 tisoč evrov, od česar je dobil 50 odstotkov, torej 50 tisoč evrov nepovratnih sredstev EU. Danes na vinorodnem področju Umaga prideluje predvsem malvazijo – na leto je proizvede okrog 30 tisoč litrov. Na dveh hektarjih pa prideluje tudi »teran«, kot mu pravi. »Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran. Eni so pridelovali refošk, drugi pa teran, zakaj bi v EU moralo biti drugače,« se sprašuje. Zaradi slovenskih zahtev je sicer svoje vino na etiketah za vsak primer preimenoval v »Tera«. Na leto ga proda okrog 5000 litrov, med njegovimi rednimi gosti pa naj bi bil tudi urad predsednika hrvaške države. Je sicer tudi član upravnega odbora Vinistrie, istrske zadruge pridelovalcev vina.

Zamajano kanclerstvo Angele Merkel

Novembra 1998 se je Angela Merkel pogovarjala s fotografinjo in avtorica dokumentarnih filmov Herlinde Koelbl. Merklova je bila takrat na prelomni točki življenja. Sedem let je bila članica kabineta Helmuta Kohla, nenadoma pa je bilo vsega konec. Kohl ni hotel uvideti, da so ga Nemci siti, in njegova stranka, Krščanskodemokratska unija, se je znašla v opoziciji.

Fakultete bodo natančneje izbirale srednješolce in izbrale jih bodo manj

Rektorji, ki vodijo slovenske univerze, so prepričani, da pri nas študira preveč ljudi. Težavo nameravajo rešiti, saj bo po novem študentov manj, a ti bodo sposobni študij končati, so sporočili, potem ko so se vsi štirje sestali konec januarja. »Vpis na univerzo ni pravica, temveč priložnost za tiste, ki so zanjo sposobni,« je po poročanju Dnevnika dejal rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik.

Obglavljena svoboda

Nemški tednik Der Spiegel brani odločitev, da je na naslovnici objavil podobo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ima v eni roki krvav nož, v drugi pa glavo Kipa svobode. Komentatorska ilustracija je opremljena z napisom America First oziroma Najprej Amerika, torej s sloganom, ki ga Trump in njegova administracija vseskozi ponavljata. Ob uresničevanju predvolilnih obljub, kot sta zapiranje mej za muslimane iz nekaterih držav in gradnja zidu na meji z Mehiko, ni težko dobiti vtisa, da mislita resno in da bosta projekt Naredimo Ameriko spet veliko speljala za vsako ceno.

Najprej Slovenci, potem begunci

Neorasizem je nova, milejša, bolj prefinjena, na prvi pogled manj prepoznavna oblika rasizma. Ne gre za odkrito nasprotovanje drugim rasam, pač pa za opozarjanje na (nepremostljive) kulturne razlike med njimi. Ali pa za sprejemanje prosilcev za azil oziroma beguncev, a pod pogojem, da niso deležni več pravic in sredstev kot slovenski državljani …

Izzivanje z domobransko zastavo

Šestnajstega decembra lani je nekdo poklical na metliško policijsko postajo in policiste obvestil, da je v njegovi vasi izobešena belo-modro-rdeča zastava z grbom dežele Kranjske in zlatim napisom »Za dom, v boj«. Policisti so se pogovorili s stanovalcem hiše, na kateri je visela zastava, vendar ga niso oglobili. Ker med okoliškimi prebivalci niso zaznali vznemirjenja, po njihovem mnenju ni šlo za kršitev javnega reda in miru, to pa je edini prekršek, za katerega bi izobešanje tak- šne zastave lahko šteli.

Grega Repovž

10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Uvodnik

Lahkotnost oholega vladanja

Govor pisatelja in predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja na podelitvi Prešernovih nagrad se ne razlikuje od dolgoletne tradicije. Vsako leto ali predsednik uprave odbora ali pa kakšen od prejemnikov Prešernove nagrade nastopi neizprosno do (kulturne) politike in jo brez milosti razcefra na koščke. In skoraj vsako leto ta govor podeli javnosti nekakšno zadoščenje, da je bilo politikom povedano, kar jim gre. Kisle obraze politikov na podelitvah Prešernovih nagrad bi lahko zbrali v prav zabavno razstavo, na primer v Mali galeriji Cankarjevega doma. Kako je Janez Drnovšek včasih grdo gledal po podelitvi in zavijal z očmi – njegovi sodelavci pa so tekali okoli njega čisto prestreljeni.

Ivana Djilas

Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn v tej reviji, ki so zbudile precej odzivov, je zadnji dve leti pisala roman Hiša. Roman, izšel bo prihodnji teden, je predelava in razširitev kolumne Zgodba o neuspehu izpred dveh let. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo, kot je razvidno iz množičnega prebiranja in komentiranja njenega prispevka, se je poistovetil z usodo njene družine.

JANEZOV PODOBNIK

Zakaj so se evropski voditelji tokrat zbrali v prestolnici Malte, Valetti? Zakaj ravno na Malti, kaj so želeli sporočiti s tem? Mar se kaj dogaja v Sredozemlju? Se sredozemske države prepirajo zaradi ribolovnih dovoljenj? Je problem onesnaženje Sredozemskega morja z vrečkami in drugo plastiko?

Cerar vozil brez izpita

Predsednik vlade Miro Cerar se je skupaj z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem ta teden udeležil slovesnosti ob simboličnem začetku 282 milijonov evrov vrednega projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most – Celje. Za predsednika vlade je projekt dokaz »da Slovenija doživlja preporod železniške infrastrukture,« ki »je hrbtenica trajnostnega razvoja našega gospodarstva«. Tako je dejal premier, pri čemer je v podkrepitev teze zagnal drezino oziroma vlak, s katerim se bo odsek železniške proge obnavljal.