Kdo je tu glup?

Na afero »Glupi davki« se je z daljšim pojasnilom ta teden iz Glasgowa odzval okoljski minister Andrej Vizjak. Meni, da naj posnetki pogovora med njim in tajkunom Bojanom Petanom leta 2007, ko je bil Vizjak gospodarski minister v prvi vladi Janeza Janše in ki jih že nekaj tednov objavlja POP TV, ne bi dokazovali, da se je kot minister neprimerno vpletal v gospodarstvo, da je torej zlorabljal svoj položaj ali da je Petanu, danes najpomembnejšemu lastniku DZS, svetoval, kako se naj izogne plačilu davkov. V odgovoru minister Vizjak dokazuje, da se je boril proti tajkunskim prevzemom in proti oškodovanju države ter davkoplačevalcev.

Janševi novi fantje

Odstavljeni dolgoletni direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je zdaj prvi javno spregovoril, kako si v koaliciji politično podrejajo državna podjetja, je v svojem razkritju, kako je potekala menjava, javno povedal, da je moral na sestanek v parlament, v prostore poslanske skupine SDS, kjer ga je pričakal generalni sekretar stranke Borut Dolanc.

V SDS razpolagajo z osebnimi podatki

To je sporazum o predčasnem prenehanju mandata, ki ga je generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine SDS v parlamentu ponudil zdaj že odstopljenemu predsedniku uprave Elektra Ljubljana Andreju Ribiču. V SDS so sestanek med Dolancem in Ribičem ocenili za »brezpomenski«, češ da ima »pravico za imenovanje kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oz. zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe, zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb«. Toda iz dokumenta, ki ga objavljamo, lahko sklepamo tudi na kaznivo dejanje.

»Vračanje tradicionalnih pogledov na svet je pod velikim vplivom katoliške cerkve«

Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica in publicistka. Rodila se je na Reki leta 1949. Na začetku osemdesetih let je bila v prvih vrstah jugoslovanskega feminizma. Njeno kultno delo, Smrtni grehi feminizma (1984), je lani ponatisnila zagrebška založba Fraktura. Kasneje je pisala o vsakdanjem življenju v socializmu, številne od teh knjig, recimo Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali in Kavarna Evropa – življenje po komunizmu, so doživele prevode v številne svetovne jezike. Pisala je o vojnih zločinih v nekdanji Jugoslaviji, o množičnih posilstvih in o njihovih storilcih. Z Dubravko Ugrešić in še tremi pomembnimi hrvaškimi intelektualkami je bila na začetku devetdesetih let izpostavljena hudi nacionalistični medijski gonji in obtožbam, da z nastopi v tujini in kritikami nacionalistične oblasti škoduje ugledu Hrvaške. Dobivala je grozilna pisma, vlomili so v njeno stanovanje. Zapustila je Hrvaško in doma skoraj deset let ni objavljala. Danes živi na Švedskem in v Istri. V zadnjem desetletju je napisala trilogijo del, posvečenih nadarjenim ženskam, ki so ostale v senci genialnih partnerjev – Milevi Einstein, Fridi Kahlo in Dori Maar. Problem staranja in ženskega telesa je obdelala v knjigi Nevidna ženska, ki je pred tremi leti izšla v Zagrebu. Slavenka Drakulić je preživela socializem, postsocializem in lani tudi covid. V Ljubljano je prišla na predstavitev romana Dora in Minotaver, ki je izšel pri založbi Beletrina.

Odvetnik za posebne naloge

Odvetnik Franci Matoz je v dobrem letu vladavine Janeza Janše in SDS postal eden izmed najvplivnejših posameznikov v državi. Z izjemo samega Janše tako v tem trenutku bržkone ni človeka, ki bi imel več besede pri upravljanju državnega premoženja.

Večkrat preverjeni kader

Franci Matoz je po osnovni izobrazbi policist, miličnik, kot se je reklo v svinčenih osemdesetih, ko je zaključeval kadetsko šolo v Tacnu. Med drugim je bil pomočnik komandirja postaje milice na Kozini, po osamosvojitvi pa komandir postaje prometne policije v Kopru. Ob delu je doštudiral pravo, pripravniški stalež je opravil v odvetniški pisarni Gorazda Gabriča v Sežani, leta 2001 je šel na svoje in odprl pisarno v Divači. Prvi veliki met mu je uspel, ko se je spoprijateljil s koprskim županom Borisom Popovičem, ki ga je zastopal v številnih kazenskih postopkih.

Glas ljudstva

Ideja o tem, da se je treba s politiko ukvarjati le enkrat na štiri leta, na voliščih torej, kjer se obkroži številko pred najljubšim kandidatom, je iluzorna in nevarna. Res je, da so poslanci predstavniki ljudstva, da v sistemih predstavniške demokracije predstavljajo in zastopajo interese volivcev – vendar počno samo to, zastopajo jih, ne pa nadomeščajo. Poslance, kot je mogoče dobro videti v Sloveniji, velikokrat vodijo lastni ali strankarski interesi, na želje vseh volivcev se spomnijo občasno. V tem primeru so volitve igra, prevara, sejem ničevosti, cirkus, ki zgolj daje občutek, da je v demokracijah oblast v rokah ljudstva.

Krivi bi bili, če bi bili tiho

Vlada je po poletni in še jesenski odločitvi ustavnega sodišča ostala brez pravne podlage za omejitve gibanja in storitev, ki jih je v času epidemije uporabljala doslej. Ukrepe lahko še naprej sprejema in zapoveduje, a pravno gledano nimajo veljave. Morebitne kazni za nespoštovanje ukrepov bi lahko bile prej ko slej pred rednim ali ustavnim sodiščem razveljavljene, saj pomenijo kršitve človekovih pravic. Kako je to mogoče, če pa podobne omejevalne ukrepe oblasti lahko izrekajo drugod po svetu? Ali slovenski ustavni sodniki nagajajo vladi?

Slovenski »bla, bla, bla«

Potem ko je Janez Janša v Glasgowu prebral en tak res soliden ekološki govor, realističen, a hkrati vizionarski, se je naš premier vrnil v Slovenijo, kjer ga je znova zaneslo na stara pota.

V pesti neke politične stranke

»Razveljavili bomo začasne odredbe, veš da bomo kateremu sodniku jajca strli. To se bo hitro zgodilo,« je med drugim v pogovoru s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007 dejal tedanji minister za gospodarstvo, sedanji minister za okolje Andrej Vizjak. Kaj točno je minister tedaj imel v mislih, na kakšne vse načine SDS izvaja pritiske na določene sodnike v določenih zadevah, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Vemo pa, kako ta politična stranka že desetletje pritiska na sodstvo kot celoto, pa tudi na sodnice in sodnike, ki odločajo v njim pomembnih zadevah.

Epidemija trošenja

Državni zbor bo v kratkem glasoval o novem, kar 670-milijonskem zvišanju zgornje meje odhodkov letošnjega državnega proračuna. S tem zvišanjem, ki ga predlaga vlada, bo proračunska poraba popravljena s 14,32 milijarde na rekordnih 14,99 milijarde evrov. Zakaj želi vlada tolikšno povišanje odhodkov dober mesec pred koncem leta?

Štirje predsedniki KUL

V preteklem tednu so se na TV Slovenija v različnih oddajah zvrstili vsi štirje predsedniki opozicijske koalicije KUL: Alenka Bratušek in Marjan Šarec sta bila gosta v Tarči, Luka Mesec v nedeljski večerni oddaji Politično s Tanjo Gobec, Tanja Fajon pa je bila soočena z ostrimi vprašanji Marcela Štefančiča, jr., v Studiu City. A ker je od preteklega četrtka iz ust predsednika republike Boruta Pahorja že znan datum volitev, se je tudi naš pogled nanje v trenutku spremenil. Vse gledamo samo še pod volilno lupo.

Zloraba spomina

Javni zavod Ljubljanski grad je društvu Nova Slovenska zaveza odrekel gostoljubje v kapelici svetega Jurija. V nedeljo, 11. novembra, so tam želeli izvesti mašo za pokojne domobrance, pokopane na bližnjem Orlovem vrhu. Kot so jim odgovorili v zavodu, je imel načrtovani dogodek močno politično konotacijo, zato so jim priporočali, da mašo izvedejo drugod. Člani društva že vrsto let zahajajo na Orlov vrh, majhno jaso vrh ljubljanskega Grajskega griča, in tam puščajo križe, ki naj bi spominjali, da je na tem mestu nekoč stalo domobransko vojaško pokopališče. Med drugo svetovno vojno so tu domobranci pokopavali vojake, pokopali naj bi okoli 150 ljudi.

V Avstriji gre

S ponedeljkom, 15. novembra, bo pri nas uvedeno obvezno samotestiranje – trikrat tedensko za učence osnovnih šol. Izvajali ga bodo v šolah, izjema so cepljeni in preboleli. Vrsta zapletov je nakazanih še pred začetkom: od opozoril šol, da nimajo primernega prostora, kjer bi učenci testiranje izvajali, prek svaril, da so navodila glede poteka in nadziranja samotestiranja nejasna in pomanjkljiva, do napovedi staršev, da samotestiranja svojih otrok ne bodo dopustili, ter opozoril lekarniške zbornice, da samotestiranje, zaradi katerega bo učencem, dijakom in študentom mesečno pripadlo 15 hitrih antigenskih testov, lekarne sili na rob zmogljivosti. Šole terjajo odgovor, koliko testov naj zagotovijo za pozabljivce, kje naj jih dobijo ipd.

Nagrada borki za reke

Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), je prejemnica letošnje nagrade za ohrajanje narave Wolfgang Staab-Naturschutzpreis 2021, ki jo podeljujeta Sklad za ohranjanje narave Wolfganga Staaba in fundacija Schweisfurth. Je prva prejemnica nagrade, ki ni Nemka. Slamerškova, po izobrazbi profesorica biologije in kemije, se že več let dejavno posveča varstvu narave, zlasti ohranjanju prostotekočih rek in rečnih habitatov. Opozarja zlasti na problematiko gradnje hidroelektrarn, ki povzročijo zajezitev prostih in živih rek ter nepopravljivo škodo živalskim in rastlinskim vrstam. »Pri hidroenergiji ne gre za zeleno energijo, kot želita prikazati politika in energetika. Gre za kriminal nad naravo, to vse bolj spoznavajo po vsej Evropi in svetu, pri nas pač še ne,« pravi Slamerškova.

Zaposleni v Vojaškem muzeju žrtve mobinga in neusposobljenega vodstva

Ker so nekateri ključni dogodki pri nastanku države povezani z vojskovanjem, je za preučevanje slovenske vojaške zgodovine in zbiranje gradiva o njej pred več kot desetletjem svoj muzej ustanovila tudi Slovenska vojska. Sprva obetaven projekt je bil v vodenje zaupan šolanemu zgodovinarju Tomažu Kladniku, dokler ni položaj načelnika muzeja, z nekaj redkimi izjemami, postal namenjen le še starejšim častnikom pred upokojitvijo, ki izkušenj ali potrebne izobrazbe za vodenje muzeja niso imeli. Dogajanje v muzeju je po pričevanju zaposlenih v zadnjih nekaj letih doseglo dno.