• Uredništvo

    2. 11. 2021  |  Politika

    »EU, kakršna je zdaj, ni vredna papirja, na katerem je zapisana«

    "Evropska unija, takšna, kakršna je zdaj, ni vredna papirja, na katerem je zapisana. To jasno povem. Do zdaj je bila jamstvo za mir in stabilnost, se je pa s pojavom teženj, zlasti tako imenovanih višegrajskih držav, razdelila na dvoje."

  • Uredništvo

    2. 11. 2021  |  Politika

    »Drsimo v sistem, za katerega ni nihče oddal svojega glasu«

    "Svet je enostaven. Slovenija pa banalna. Prozorna kot rižev papir. Vse predvidljivo in na neki način strašljivo. Strašljivo v lahkotnosti, s katero drsimo v sistem, za katerega ni nihče oddal svojega referendumsko-plebiscitnega glasu. Ali pa je vse skupaj grozno ravno zato, ker so ključni akterji že takrat imeli v načrtu prav to. Bledo kopijo fevdalnega gospostva. Primitivnega pašaluka. Navideznega raja prisklednikov in vernikov."

  • STA

    2. 11. 2021  |  Družba

    Zaprli več kot 1000 lažnih profilov

    V Nikaragvi so tik pred volitvami, ki bodo potekale v nedeljo, zaprli razvejano mrežo več kot 1000 lažnih profilov na različnih družbenih omrežjih in spletnih straneh, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz podjetja Meta, matične družbe omrežij Facebook in Instagram.

  • Uredništvo

    2. 11. 2021  |  Družba

    »Tudi solidarnost, ki presega razlike med nami, je lahko sredstvo upora proti vladi in kapitalizmu«

    Pri Zavodu TransAkcija bodo v okviru trans meseca že šestič pripravile_i obsežen program, tokrat pod sloganom sloganom TransFormacije VI: Skupnosti. "Namen TransFormacij – trans meseca (Transgender Awareness Month) je povečanje vidnosti transspolnih oseb in tematik, predstavljanje trans kulture, pravic in potreb, praznovanje raznolikosti naših skupnosti ter krepitev skupnosti trans oseb, obeležujejo pa ga mnoge države po vsem svetu," so zapisale_i.

  • IK, STA

    2. 11. 2021  |  Kultura

    »Gledališče stoji in pade z igralci«

    V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bo v četrtek premiera predstave ameriškega avtorja Tracyja Lettsa z naslovom Avgust v okrožju Osage. Dramo, ki z več referencami na gledališka dela velikih dramatikov in ameriška literarna dela slika disfunkcionalno družino več generacij ter boj njenih članov za oblast znotraj nje, je režiral Janusz Kica.

  • Damjana Kolar

    2. 11. 2021  |  Kultura

    Je mogoče najti lepoto življenja v trenutku, ki je zaznamovan z razkrojem vrednot?

    V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bo od 3. novembra do 12. decembra na ogled fotografska razstava DK: Preostanki. DK je eden najvidnejših slovenskih fotografov srednje generacije. V svoji dolgoletni fotografski praksi se, ne glede na dano temo posameznih serij, posveča predvsem konceptu pogleda in vrzeli med dejanjem opazovanja ter dejanskega videnja.

  • DK, STA

    2. 11. 2021  |  Družba

    Rak prostate je najpogostejša oblika raka pri moških

    Mesec november, ki je bil razglašen za movember, je namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate in mod. Za rakom letno po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

  • Želijo jim smrt

    Na dan Vseh svetih, Sollemnitas Omnium Sanctorum, še zlasti kristjani praznujejo v spomin na zveličane člane svoje Cerkve, vrstijo se odhodi na pokopališča in prižiganje svečk. Kar velja za praznik z globoko pietetno noto, obarvan s spominom na mrtve, jemljemo kot priložnost premisleka, ko se v nas temeljiteje kot sicer odpirajo spraševanja našega odnosa do mrtvih, o minljivosti postanka v tem svetu, ljubezni do drugega in končno tudi do našega sobivanja tukaj in zdaj.

  • Tomaž Lavrič

    1. 11. 2021  |  Politika

    Tron za vrhovnega »osamosvojitelja«

  • Tomaž Lavrič

    1. 11. 2021  |  Politika

    Koliko afer proizvaja Janševa vlada?

  • Državljanke in državljani ponovno zbiramo denar za STA

    S prvim novembrom zaganjamo drugi krog donacijske kampanje #zaobSTAnek, v kateri lahko s poslanim SMS sporočilom prispevate k nujno potrebni finančni podpori Slovenski tiskovni agenciji (STA). Pošljite SMS s ključno besedo STA5 na številko 1919 in prispevajte 5 evrov*.

  • IK, STA

    1. 11. 2021  |  Svet

    »Daljnosežne posledice za sedanje in prihodnje generacije«

    Zadnjih sedem let med 2015 in 2021 bi bilo lahko najtoplejših doslej, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in pri tem opozorila, da se naš planet podaja "na neznano področje". V objavljenem poročilu tudi opozarjajo na daljnosežne posledice globalnega segrevanja za sedanje in prihodnje generacije.

  • Danes je nov dan

    1. 11. 2021  |  Družba

    Feministični abecedarij: ŽENSKA

    Pri vprašanju spola biologija ni usoda, ampak je mesto, kamor kultura projicira družbene hierarhije in neenakosti, da bi jih racionalizirala, legitimizirala in navsezadnje – ohranjala. Telesna razlika ni tako enoznačna in očitna, kot jo prikazuje veljavna binarna matrica, predvsem pa nima nobene povezave s kulturnimi pomeni, ki se lepijo na raznolika telesa. Spol kot kategorija je tako samo družben; je izum kulture, ki se z njegovo pomočjo organizira in hierarhizira; ob tem pa nujno posplošuje in izključuje.

  • Jure Trampuš

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Politika

    Manj vojakov, več denarja

    Slovenska vojska ima že nekaj časa lično spletno stran, kjer so zbrane vse informacije o tem, kako postati dober slovenski vojak. Torej, kakšna je naša vojska, kdo so pripadniki in pripadnice, kakšno oborožitev uporabljajo, zapisane so tudi besede o vrednotah in standardih, o enakosti spolov. Med drugim vojska objavlja statistiko, podatke, kako velika je stalna sestava in koliko je pogodbene rezerve.

  • Uredništvo

    1. 11. 2021  |  Politika

    »Ko zavlada nezaupanje, nihče več ne verjame nikomur«

    "Zaradi nezaupanja je kredibilnost Janševe vladavine tako nizka, da bi ljudje lahko verjeli tudi to, da izbranim politikom grozilnih pisem z naboji ni poslal kdo drug kot propagandni oddelek iz lastnega gnezda. Ko namreč zavlada nezaupanje, ni nič več trdnega, nič prepričljivega, vse je relativizirano in nihče več ne verjame nikomur. Kot v Hobbesovem Leviatanu. Zato je zahodna civilizacija izoblikovala model družbene pogodbe, ustavo, ločenost vej oblasti, avtonomijo stroke, ekspertizo in kulturo javne besede, ki se razprostira prek javnega prostora."

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Cena predvolilnega obdobja

    Za večino prebivalcev Slovenije je danes bivanje v tej državi hoja po minskem polju. Boj zoper epidemijo je razpadel, nič ni verodostojno, pravil ni oziroma se jih le redki držijo.

  • Vasja Jager

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Družba

    Zdravniki dvoživke

    Zdravniki zasebniki, sicer redno zaposleni v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, so ena večjih anomalij slovenskega zdravstva. Številni med njimi, četudi imajo zagotovljene vse prednosti varne in dobro plačane javne službe, namenjajo veliko energije in časa pridobivanju dodatnega zaslužka z delom v zasebnih ambulantah in klinikah, ki delujejo na podlagi koncesij in jih plačuje javna zdravstvena blagajna. Tako se je v Sloveniji že vzpostavil vzporedni zdravstveni sistem z bistveno manj nadzora in tudi družbene odgovornosti, v katerega odtekata kader in denar, ki bi še kako prav prišla javnim bolnišnicam in zdravstvenim domovom.

  • Borut Mekina

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Družba

    Kje so naši zdravstveni milijoni?

    V času epidemije smo se občani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli, kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Na drugi strani so zaradi epidemije tudi bolnišnice vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi pa so na najrazličnejše načine poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev.

  • Peter Petrovčič

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Politika

    Prostovoljno zaprtje države?

    Čeprav je predsednik vlade Janez Janša na začetku septembra nepričakovano zagotovil, da »zaprtja države ne bo«, je sredi oktobra glede na podatke o širjenju virusa pričakovano namignil na vnovično »zaprtje države« oziroma ponovno uvedbo ukrepov za zajezitev epidemije, h katerim sodijo hudi posegi v človekove pravice, kakršne smo v preteklosti že doživeli: »Ne bo šlo za PCT-ukrepe, ampak bodo ukrepi, ki bodo spet zapirali javno življenje in gospodarstvo, povzročali dodatno škodo, zavirali okrevanje po epidemiji …« Pa vlada sploh lahko ponovno zapove omejitve človekovih pravic, če pa je te ustavno sodišče pozneje že razveljavilo, ker so neustavne, saj so bile izrečene na podlagi neustavnega zakona o nalezljivih boleznih, ki je še vedno neustaven, ker ni bil usklajen z ustavo?

  • Stroka več ne skriva, da ščiti politiko

    Da ne moremo zaupati vladajoči politiki pri vodenju pandemije, opažamo že dolgo, povsem prepričano najbrž že kakšno leto ali več – takrat se je avtoritarna oblast celo še poskušala bahati, da smo v boju proti njej najboljši v Evropi. Od takrat naprej smo samo še med zadnjimi in tega niti ne poskuša več skriti, bi tudi težko. Boj proti covidu-19 je celo opustila v polnem smislu in ga žrtvovala za svoje politične igrice, vključno z okrivljanjem opozicije, protestnikov in medijev za vse mrtve in zbolele. Strategijo boja proti pandemiji je nadomestila običajna taktika iskanja grešnih kozlov v političnih sovražnikih, kar vemo že kar nekaj časa, vse bolj pa zadnje mesece; zadostuje površna analiza nekaj diskreditacijskih tvitov predsednika vlade.

  • Danes je nov dan

    29. 10. 2021  |  Družba

    Trickle down ekonomika: prazne obljube o blaginji za vse

    Nedavno smo na starih posnetkih poslušali aktualnega ministra Vizjaka, kako kolegu tajkunu predlaga neplačevanje davkov. In to medtem, ko je bil gospodarski (!) minister Janševe vlade, ki je prisegla vojno – tajkunom. 

  • Uredništvo

    31. 10. 2021  |  Politika

    Kučan: »Čas je, da rečemo, dovolj! Da se upremo takemu načinu vladanja.«

    "V tem je velika odgovornost sedanje opozicije, vsake stranke posebej in vseh skupaj. Prepričati morajo ljudi, da kljub tekmovanju med njimi vedo in zmorejo skupaj uresničiti drugačno prihodnost, spoštljivo in olikano. Zavedati se morajo, da to niso običajne volitve, ker ne potekajo v normalnih razmerah. Te volitve bodo odločale o povratku demokracije. Nikoli ni bila alternativa tako jasna!"

  • Uredništvo

    31. 10. 2021  |  Družba

    »Skoraj ne vidim več možnosti, da bi se virus širil še lažje, še hitreje«

    "Predvsem me skrbi morebitni prihod kakšne nove različice, takšne, ki bi bila učinkovitejša v izmikanju imunosti, ki se je zaradi dozdajšnjih okužb in cepljenja že ustvarila v populaciji. Hkrati pa skoraj ne vidim več možnosti, da bi se virus širil še lažje, še hitreje, kot se širi trenutna različica delta. Morda bi lahko že rekli, da je s tega vidika virus dosegel svoj maksimum."

  • Uredništvo

    31. 10. 2021  |  Kultura

    Oblikovalci kulture, ki radi eksperimentirajo

    V TAM-TAMovi plakatni galeriji Figovec je do 11. novembra na ogled razstava neodvisnega oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, na kateri se predstavljajo z izborom 20 plakatov za Gledališče Glej, Slovensko mladinsko gledališče, Festival Dnevi nemško govorečega filma, steirischer herbst festival, Gradec, Avstrija, 30. in 31. grafični bienale Ljubljana, BIO25 – 25. bienale oblikovanja Ljubljana, Gibanica – Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki so nastali od leta 2009 do danes.

  • Uredništvo

    31. 10. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #89

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Otona Župančiča iz zbirke izbranih pesmi Velikani slovenske poezije.

  • Uredništvo

    30. 10. 2021  |  Politika

    »V Ljubljani ima SDS namesto nekaj več od četrtine glasov – vodni top«

    "Policija nastopa kot zastopnik vladne koalicije v času, ko se vladna koalicija v parlamentu že dolgo ne vidi več, vsaj ne toliko, da bi si upala svojo moč kazati z zakonskimi predlogi v parlamentarni razpravi. Zato je del zakonodajne oblasti prešel k vladi, ki za verodostojnost svojih nezakonitih in protiustavnih odlokov potrebuje poulično dejavnost policije, del oblasti pa se je ulil na ulice k demonstracijam, ki skušajo reprezentirati ljudstvo bolje od poslancev in poslank, ko ti svoje funkcije ne morejo opravljati, saj jim izvršna oblast te pravice ne privošči. Zakonodajna oblast je razdeljena med vlado in ulico, v državnem zboru je ni videti. Ljubljansko središče je postalo politični zemljevid, na katerem ima SDS namesto nekaj več od četrtine glasov – vodni top."

  • Uredništvo

    30. 10. 2021  |  Družba

    »Kaj je na nas tako posebnega, da nam je grožnja smrti ohromila kolektivni razum«

    "Epidemija se bo zaradi zelo nalezljivega virusa končala tudi pri nas, vsak si bo s cepljenjem ali okužbo v svojem imunskem spominu vtisnil izkušnjo virusa, le da bomo na vzhodnoevropskih poljih smrti za to izkušnjo nesorazmerno drago plačali, ker virusu raje nastavimo svoja telesa, kot se odločimo za rutinski cepilni pik. A sociologi, psihologi in drugi mojstri človekovega duha bi nam medtem lahko vseeno povedali, kaj je na nas tako posebnega, da nam je grožnja smrti ohromila kolektivni razum. Če si bomo razjasnili vsaj to izkušnjo, se bomo morda odrešili podobne samomorilske brezbrižnosti in posledične krvave usode vsaj za naslednjo epidemijo, vojno ali podobno katastrofo."

  • Damjana Kolar

    30. 10. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Fabian ali Ko gre vse k vragu

    Od 2. do 9. novembra bodo v ljubljanskem Kinodvoru predvajali film Fabian ali Ko gre vse k vragu v režiji Dominika Grafa. Gre za delno priredbo avtobiografskega avantgardnega romana Ericha Kästnerja iz leta 1931, ki so ga nacisti prepovedali in sežgali, v romantično melodramo, prežeto s tesnobo in razočaranjem mladih v politično vse bolj polariziranem svetu.

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Družba

    »Strah me je, da bo EU postala povsem nepomembna, da bo ostala brez vpliva in moči«

    Janis Varufakis (1961) se je na svetovni oder postavil v času evropske oziroma grške finančne krize. Od januarja do junija 2015 je bil finančni minister v grški vladi pod vodstvom Aleksisa Ciprasa (Siriza). V tistih nekaj mesecih je v Evropi potekala ena od najusodnejših konfrontacij med majhno Grčijo in Evroskupino, kjer je imela glavno besedo Nemčija. Varufakis je tedaj zaslovel kot politik, ki je poudaril nekaj, o čemer drugi državniki niso hoteli govoriti. In sicer da so dolgovi, v katerih se je tedaj utapljala Grčija, pa tudi nekatere druge države, predvsem Italija, dejansko nevzdržni in da jih je iluzorno v neskončnost podaljševati in povečevati v zameno za še strožje varčevalne ukrepe. Dotlej je večina uveljavljenih mnenjskih voditeljev ponavljala, da nekatere države pač niso disciplinirane, Varufakis pa je poskušal dokazati, da ima sistem evra vgrajene napake, ki bodo razbile EU. Grčija z Varufakisom tedaj sicer tega oreha ni zmogla streti, Varufakis, ki je imel pred tem možnosti s seboj v brezno potegniti še Italijo, je odstopil s položaja, EU pa je nato Grčiji podelila novo gromozansko in očitno nevzdržno posojilo. Po tistem obdobju je Varufakis ustanovil evropsko politično gibanje DiEM25 (Demokracija v Evropi) in svojo progresivno politično stranko v Grčiji; oba na volitvah sicer nista dobila večje podpore. Kot profesor ekonomije in politik je napisal več knjig različnih žanrov, v katerih dokazuje, da kapitalizem v zadnjem obdobju, ki je dobilo pospešek v finančni krizi, propada. V pogovoru, ki ga je imel Varufakis pretekli teden s Slavojem Žižkom v sklopu festivala Indigo, je recimo dokazoval, da kapitalizma ni več. Oziroma da je sistem, kjer svet obvladujejo spletni giganti tipa Amazon, Facebook, Google ali Apple, bolj podoben nekdanjemu fevdalizmu kot kapitalizmu s svojimi prostimi trgi.

  • Monika Weiss

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Politika

    Pozabite Igorja Zorčiča

    »Mislim, da je v tem trenutku naredil tisto, kar je moral, in da mu bo to predvsem koristilo.« Tako je vodja poslanske skupine SDS Danijel pohvalil predsednika državnega zbora in nepovezanega poslanskega solerja Igorja Zorčiča, ki je ob obstrukciji opozicijskih poslancev ostal v parlamentarni dvorani. Njegova prisotnost je koaliciji omogočila, da je potrdila svoje zakonske predloge in zavrnila opozicijske – prestavljeno je bilo le glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika, ki za izvolitev potrebuje vsaj 46 glasov.