Trije mladi intelektualci, ki se odločijo spremeniti svet

V Kinodvoru bo 25. oktobra premiera zgodovinske drame Mladi Karl Marx v režiji Raoula Packa, ki je bil premierno predvajan na letošnjem Berlinalu. Film govori o prvem srečanju Marxa in Engelsa, ki sta predstavljena kot upornika, ki pišeta podžigajoče tekste, polne revolucionarnih idej, noči pa preživljata v pijanskem razvratu in neprestanih spopadih z zakonom.

Odziv na Delo in molk proti nasilju

Spodaj objavljamo odgovor, ki ga je Samo Babuder, strokovni svetovalec revije Ona, naslovil na bralce revije Ona, potem ko so se ti kritično odzvali na njegov nasvet bralki One v zvezi z nasiljem njenega partnerja. Novinarka Mladine je o teh kritičnih odzivih pripravila članek z naslovom Delo in molk proti nasilju. Pred objavo je g. Babuderja prosila za komentar, vendar ji je po elektronski pošti sprva sporočil, da zadeve ne bo komentiral. Isti dan pa ji je poslal še en odgovor - prav tistega, ki ga je naslovil tudi na bralce One. Novinarka tega e-pisma žal ni prejela oz. ga ni videla v svojem poštnem nabiralniku. Posledično odgovora ni vključila v članek.

RTV Slovenija: Borut Pahor bi zmagal z več kot polovico vseh glasov

Volilna napoved, ki jo je za RTV Slovenija pripravil Episcenter, kaže, da je dozdajšnjemu predsedniku Borutu Pahorju svoj glas namenila več kot polovica volivcev (56,2 odstotka), kar pomeni, da drugi krog ne bo potreben. Na drugem mestu mu z 22,5 odstotka sledi Marjan Šarec. Na tretjem mestu je Romana Tomc (10,2 odstotka), sledi ji Ljudmila Novak (5,4 odstotka), Andrej Šiško bi dobil 1,9 odstotka glasov, ostali kandidati, Suzana Lara Krause, Maja Makovec Brenčič, Angelca Likovič in Boris Popovič bi dobili odstotek oziroma še manj glasov.

Brez volitev ni demokracije

Nekaj deset ur pred dnevom predsedniških volitev se namreč zdi že vse pretežno odločeno. Že v prvem krogu bo najverjetneje zmagal Borut Pahor, objavljajo mediji, sledil mu bo Marjan Šarec, za tretje mesto pa se potegujeta kandidatka SDS Romana Tomc, poslanka evropskega parlamenta, in Ljudmila Novak, sicer predsednica stranke NSi. Vendar pa so prav volitve predsednika republike tista preizkušnja za javnomnenjske agencije, ki se pogosto pokaže kot tvegana. Volivci ne volijo stranke, ampak predsednika, do te funkcije imajo drugačen odnos, manj zvest in tudi manj stabilen.

Sodišče Raščana obsodilo na štiriletno zaporno kazen

Ljubljansko okrožno sodišče je sledilo dogovoru s tožilstvom in nekdanjemu lastniku Dela Revij Mateju Raščanu v sojenju zaradi zlorabe položaja ob prevzemu družbe izreklo štiri leta zaporne kazni. Sodišče je obenem ugotovilo, da je Raščan ustvaril 34 milijonov evrov premoženjske koristi, ki jo bo moral vrniti.

"Slovenija, od kod lepote tvoje?" se sprašujejo predsedniški kandidati in kandidatke

V letošnji predvolilni kampanji za predsedniške volitve pogrešamo stališča kandidatov in kandidatk do vprašanja podnebnih sprememb in okoljske politike. Tako meni tudi dr. Luka Omladič iz Filozofske fakulete, ki se na oddelku za filozofijo med drugim ukvarja z okoljsko etiko. Slednji je na svojem blogu objavil zapis z naslovom »Volitve 2017: Predsedniški kandidati o podnebnih spremembah«, vendar pod njim ni besedila. »Hotel sem napisati kritičen komentar o pogledu predsedniških kandidatov na najpomembnejše vprašanje prihodnjega razvoja sveta in države ter hitro ugotovil, da ga ne obravnavajo niti v svojih kampanijah, niti v medijskih soočenjih. Kandidati imajo očitno skupno točko, da o tem ne govorijo nič,« je komentiral.

Radio Mladina: Grega Repovž o tem, zakaj je pomembno, da gremo v nedeljo na volišča

Pogovor je nastal na podlagi članka Brez volitev ni demokracije, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine >>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/347607220&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Bo Španija Kataloniji odvzela avtonomijo?

Katalonska regionalna vlada s Carlesom Puigdemontom na čelu bi morala včeraj španski vladi Mariana Rajoyja jasno odgovoriti, ali je razglasila neodvisnost ali ne. Katalonski premier Puigdemont se je zopet odzval s pismom, v katerem je zapisal, da katalonski parlament 10. oktobra ni izglasoval uradne razglasitve samostojnosti. Katalonski premier je namreč prejšni torek samo simbolično podpisal deklaracijo o neodvisnosti. "Če bo vlada še naprej preprečevala dialog in nadaljevala represijo, bi lahko katalonski parlament, če se mu bo to zdelo primerno, glasoval o uradni razglasitvi neodvisnosti," je v pismu zapisal Puigdemont.

REJVikend

V K4 se bo predstavila ekipa SOLVD (Christian Kroupa, Evident, Brt Čutul, Alex Ranerro in Vuka). V Trainstation Subart bodo gostili Krisa Kylvena, legendo mednarodne goa in psy scene. V Channel Zeru se bo predstavila nova generacija producentov in DJ-jev, tokrat kolektiv Spejs, v Rogu pa bo gostoval poljski producent Attaché.

Katalonija danes

Danes se izteče rok za dokončno opredelitev katalonske vlade do neodvisnosti dežele. Če bo neodvisnost potrdila ali ne bo odgovorila, bo Madrid uveljavil 155. člen ustave in (začasno) zamrznila avtonomijo Katalonije ter uvedla "prisilno upravo". Španska desnica, še najbolj glasno stranka Ciudadanos Alberta Rivere, želi to izkoristiti za poseganje v vse sfere katalonske avtonomije, predvsem v šolstvo. Katalonskemu izobraževalnemu sistemu in univerzi španski centralisti očitajo "indoktrinacijo" in favoriziranje katalonščine. To spominja na znamenita "jedra" in težnje po centralizaciji šolskih programov v Jugoslaviji poznih 80 osemdesetih. Le, da bi to španska oblast, z uveljavitvijo 155. člena, zlahka dosegla s prisilo, in povsem "ustavno in zakonito", z vodeno deželno vlado, saj avtonomija bi bila zamrznjena. Ko bi jo ponovno uvedli pa bi bila bistveno bolj okrnjena, kot je sedaj.

Od skrajšanja delovnega tedna morajo imeti korist vsi

Ob objavi podatkov, da je vse več zaposlenih v Nemčiji prisiljenih opravljati več služb, sindikat IG Metall za leto 2018 zahteva dvig plač za 6 odstotkov in uvedbo pravice do skrajšanega delovnega časa za 3,9 milijona zaposlenih na področju kovinske in elektroindustrije, ki jih zastopa. O tem predlogu bodo predvidoma v torek, 24. oktobra, odločali regionalni odbori te največje sindikalne centrale v Nemčiji, ki velja za najmočnejšo sindikalno centralo v industrijskih državah nasploh. Začetek pogajanj o kolektivnih pogodbah za prihodnje leto z delodajalci je predviden novembra.

Junakinja našega časa

V ponedeljek, 16. oktobra, je na Malti življenje izgubila novinarka Daphne Caruana Galizia. Svoje življenje in delo je posvetila iskanju resnice ter razkrivanju nečednih poslov vplivnih posameznikov, ki pripadajo malteškim političnim elitam. Na svoji spletni strani je od marca 2008 objavila na stotine člankov, v katerih je pisala o nepravilnostih, ki se dogajajo na Malti. Očitno je s svojim raziskovanjem prišla predaleč, kar je plačala z življenjem.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

V Areni Stožice bodo nastopili Pankrti, ki praznujejo 40. obletnico delovanja, na Gospodarskem razstavišču pionir elektro swinga Parov Stelar, v Kinu Šiška izraelska indie-folk-pop zasedba Lola Marsh, v Španskih borcih pa škotski stand-up komik Daniel Sloss. V UAUU bodo odprli razstavo in predstavili fotoknjigo Top lokacija, topografije javne plastike v slovenskih krožiščih, ki sta jo zasnovala in izvedla Jaka Babnik in Miha Colner.

Romantična, nostalgična in apolitična

Član dua Lola Marsh Gil Landau (kitara, klaviature) je za Mladino spregovoril o aktualnem albumu Remember Roses, Izraelu, žanrskih omejitvah ter političnosti oziroma apolitičnosti glasbenikov. S svojo sobendašico Yael Shoshana Cohen, vokalistko zasedbe, bo 21. oktobra nastopil v Kinu Šiška. To bo njun že drugi obisk Ljubljane. Ob prvem, pred dvema letoma, so organizatorju zapisali, da izraelski duo zveni, kot da bi Quentin Tarantino režiral srečanje Lane Del Rey in Calexica v puščavi Negev. Zanimiv opis, ki pa je morda vseeno malce pretiran. Najbolj na mestu pa je zagotovo primerjava z Lano Del Rey, čeprav glasbenika trdita, da sta najprej začela ustvarjati glasbo in šele kasneje slišala za omenjeno melanholično ameriško pevko.

"Pahor je s svojim molkom in ignoranco deloval v škodo državljanov"

Predsednik republike in pretendent za nov mandat Borut Pahor je v odzivu na kritike, ki so nanj letele z več strani, spomnil na čas pred petimi leti, ko se je s stališčem oglasil tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Ta danes vztraja, da je Pahor s svojim molkom in ignoranco raznim interesnim skupinam omogočal delovanje v škodo državljanov.

Ljubljanski nadškof želi, da volimo predsednika, ki si bo prizadeval za vrednote družine 

"Veseli nas, da je na letošnjih volitvah možno izbirati med kandidati z zelo različnimi pogledi na sedanjost in prihodnost Slovenije, kar prispeva k demokratičnosti in pluralnosti političnega prostora," je zapisal Zore. V Cerkvi vse državljane in še posebej katoličane vabijo, da premislijo, katere vrednote zagovarjajo predsedniški kandidati, in na volitvah odgovorno oddajo svoj glas.

Za predsednika republike prvi dan predčasno glasovalo 7750 volivcev

V torek, na prvi dan predčasnega glasovanja na predsedniških volitvah, ki bodo sicer v nedeljo, je glasovalo 7750 volivcev, kar je 0,45 odstotka vseh volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). Po njihovih navedbah se je pred petimi leti prvi dan predčasnega glasovanja volitev udeležilo 5396 volivcev (0,32 odstotka).

Svobodnjak Strache bo odločal, kdo bo vladal v Avstriji

Ko je v Avstriji leta 2000 desničarska svobodnjaška stranka pod vodstvom pokojnega Jörga Haiderja, ki je v jeseni 1999 na volitvah zbrala 27 odstotkov glasov, vstopila v vlado z ljudsko stranko, so se vlade v Evropi in drugod po svetu odzvale s šokom in jezo. EU je proti Avstriji uvedla diplomatske sankcije. Evropski parlament je zahteval, da je Avstrijo treba izključiti, če nova vlada ne bo spoštovala evropskih načel. Izrael je z Dunaja odpoklical svojega veleposlanika. New York Times je pozval administracijo takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, naj ukrepa enako. Kljub temu je koalicija med ljudsko stranko in svobodnjaki preživela, dokler ni leta 2005 razpadla.

Najboljše gledališke uprizoritve pretekle sezone

52. Borštnikovo srečanje bo med 20. in 29. oktobrom v Mariboru gostilo okoli sedemdeset različnih dogodkov – od gledaliških predstav in pogovorov do bralnih uprizoritev in strokovnih srečanj – ter več domačih in tujih gostov. Letošnji festival je posvečen sodobni finski dramatiki in gledališču. Na zaključni prireditvi bodo podelili nagrade in Borštnikov prstan za življenjsko delo, ki ga letos prejme dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka in dramatičarka Saša Pavček, od leta 1985 stalna članica SNG Drama Ljubljana. Odigrala je več kot 120 različnih vlog v gledališču, filmih in na televiziji.

Afganistanske rudnine so za Trumpa velika poslovna priložnost

V prvem tednu oktobra je minilo šestnajst let, odkar so ZDA začele vojno v Afganistanu. To je najdaljša ameriška vojna. Da bi upravičil prisotnost ameriške vojske in njene širitve, predsednik ZDA Donald Trump snuje načrt, da bodo ameriška podjetja zdaj še lahko kopala rude v z rudami bogatem Afganistanu, piše publicist Benjamin Dangl.

Španija čaka Katalonijo, naj pojasni, ali je razglasila samostojnost

Po tem, ko je katalonski premier Carles Puigdemont prejšnji torek v katalonskem parlamentu podpisal deklaracijo o neodvisnosti, je španska vlada od njega zahtevala, da do ponedeljka nedvoumno pojasni, ali je razglasil neodvisnost Katalonije ali ne. Puigdemont se je tako včeraj odzval s pismom španskemu premierju Marianu Rajoyju, v katerem mu je predlagal dvomesečni rok za pogajanja, med tem časom pa bo Katalonija odložila razglasitev neodvisnosti. Toda španski vladi ni podal tistega, kar je od njega zahtevala - natančnega odgovora na vprašanje o tem, ali je Katalonija razglasila neodvisnost.