Dajte nam mir

Na namišljenem pragu predčasnih volitev, na katere v zadnjem času namigujeta tudi notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin, ali zgolj v luči hitro približujočih se rednih, vladne stranke bijejo predvolilni boj. Naj bo to v obliki regijskih srečanj predstavnikov vlade po Sloveniji, kdaj celo pospremljenih s protesti, drobtinic iz proračuna, ki z mize padajo v obliki bonbončkov, ali pa oglaševanja. Če se boste ta konec tedna odločili oditi na oddih v gore, morda na slovensko obalo, v veliko primerih pa bo zadostovalo že, če se odpravite zgolj v sosednjo občino, boste skoraj zagotovo na poti zagledali enega od številnih plakatov strank SDS in NSi, ki po državi rastejo kot gobe po dežju. Čeprav se uradno predvolilna kampanja še ni začela, vse kaže, da smo se že znašli globoko v njej.

Etika neke odvetnice

V Anhovem, kraju, ki je doživel najhujše industrijsko onesnaženje v Sloveniji, petindvajset let po prepovedi azbesta deluje največje kurišče odpadkov v državi. Povsem zakonito družba Salonit, ki je danes cementarna-sosežigalnica, v Anhovem na leto sežge 109 tisoč ton odpadkov. Ta podatek večini ne pove veliko: a to je 298 ton odpadkov na dan oziroma več kot trikrat toliko, kot jih na primer pokuri »prava« sežigalnica odpadkov Toplarna Celje.

In smo leta 2021 doživeli spet pravi partijski film

Malo se danes že pozablja, a kaj je bilo tisto, kar nam je šlo pri socialističnem režimu res na živce in ga je pokopalo? Da so nas imeli za norca. Poslušali smo neke traktate o uspešni samoupravni družbi, hkrati pa švercali kavbojke in banane iz Italije. Vse skupaj je bilo zlagano, bilo bi le smešno, če ne bi dejansko vplivalo na naša življenja. A najnapornejše so bile različne oddaje, ki so slavile samoupravni socializem: sedeli smo pred televizijskimi zasloni in se čudili, kako sploh komu pride na misel, da naredi nekaj, za kar čisto vsi vemo, z avtorji vred, da ne drži.

Matoz, multipraktik

Franci Matoz, sicer najtesnejši zaupnik predsednika vlade Janeza Janše, se je v zadnjem letu izkazal za enega največjih multipraktikov, kar smo jih imeli čast spoznati v naši polpretekli zgodovini. Ne le da za Janeza Janšo še naprej opravlja odvetniške storitve, zelo dobro se spozna tudi na bančna vprašanja – avgusta je bil denimo imenovan za neizvršnega direktorja Slabe banke (DUTB). Je tudi strokovnjak za železnice – sedi v nadzornem svetu Slovenskih železnic kot namestnik predsednika in je tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Pa ne zgolj to. Blizu so mu jajca, žito in jabolka. Do letos poleti je bil recimo član nadzornega sveta kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja, ki se ukvarja s pridelavo omenjenih kmetijskih proizvodov.

Pesnica, protestnica ...

Pesnica, pisateljica in vsestranska umetnica Svetlana Makarovič je prejela Ježkovo nagrado. Podelitev ni bila nič kaj slavnostna, saj že nekaj leti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Ježkova nagrada ni več samostojna prireditev na TV Slovenija, ampak so jo prestavili v oddajo Vikend paket. Toda to nagradi ne bi smelo jemati pomembnosti.

Vavčerji za bogato energetiko

Humanitarne organizacije in sindikati opozarjajo na rastočo energetsko revščino in vrstijo se pozivi k pomoči najranljivejšim, še vedno pa ni povsem jasno, kako bo vlada ukrepala v primeru dodatnih podražitev energentov. Napovedala je uvedbo energetskih vavčerjev za socialno šibkejša gospodinjstva, kar je sicer politično priročen in populističen ukrep, ki pa pomeni kanaliziranje proračunskega denarja prek gospodinjstev v energetsko branžo. Kaj so alternative?

»Policije po Evropi pretepajo mladoletne begunce. To počno v našem imenu.«

Zuhoor Alqaisi je iraška novinarka in raziskovalka, ki se ukvarja predvsem s pravicami otrok na poti, mladoletnih beguncev, mladoletnikov brez spremstva. Alqaisijeva, tudi sama begunka, ki zdaj živi in dela na Nizozemskem, se je pred časom ustavila v Sloveniji, bila je gostja na projekciji filma Igra senc (Shadow game) na Festivalu migrantskega filma, ki ga organizira Slovenska filantropija, dogodek pa je potekal v sodelovanju z ZRC SAZU. Pri dokumentarnem filmu, v katerem glavne vloge »igrajo« mladoletni begunci na balkanski begunski poti in med drugim prikazuje tudi posnetek surovega nasilja hrvaške policije nad beguncem, je sodelovala kot raziskovalka na terenu.

Prefrigani kalamari

Ameriškemu pretočnemu velikanu Netflixu se od časa do časa posreči uspešnica, ki prevzame ves svet in se kot požar razširi po družabnih omrežjih in svetu spletnih memov, skratka, postane popkulturni fenomen, ki se mu je preprosto nemogoče izogniti. V času prvih lockdownov je bil takšen denimo Tiger King (2020), dokumentarna serija o psihopatskih floridskih zbiralcih eksotičnih mačk, te dni pa na Netflixu kraljuje južnokorejska igrana serija Squid Game, distopična drama, ki je nepričakovano porušila rekorde gledanosti vseh prejšnjih prvencev: v manj kot mesecu je postala njegova najbolj gledana serija doslej. Zdaj je najbolj priljubljena Netflixova serija v kar 90 državah po svetu: ogledalo si jo je že skoraj 150 milijonov gospodinjstev.

Izganjalec hudiča

Letošnja Noč grozljivk – noč groze, gorja & gravža – bo 31. oktobra v Kinodvoru potekala v znamenju Friedkinovega Izganjalca hudiča (Director’s Cut!), okultnega, neogotskega, že kar religiozno resnobnega šokerja, ob katerem je publika leta 1973 senzacionalistično omedlevala, bruhala ter doživljala infarkte, histerične transe in spontane splave. Nič čudnega: dvanajstletno Regan (Linda Blair), hčerko samske, neodvisne filmske igralke Chris O’Neill (Ellen Burstyn), ki pravkar snema kontrakulturni film (“Disneyjeva verzija zgodbe o Hošiminhu”), obsede Satan oz. Pazuzu, maščevalni asirski demon (s skrotovičenim glasom Mercedes McCambridge, oskarjevke, ozdravljene alkoholičarke in kadilke, ki je začela ponovno piti in kaditi, da bi pričarala tisti “demonični” glas, guturalno, atonalno sprostitev njenih skritih, potlačenih notranjih demonov). In tega uporniškega, deviantnega otroka iz disfunkcionalne družine (očeta ni), ki je skrenil z utečene poti, skušajo potem normalizirati. Najprej s terapijo, z ritalinom in pnevmoencefalogramom, ker mislijo, da gre le za izbruhe hiperaktivnosti, za somatsko motnjo, za patološko stanje, potem pa z eksorcizmom, “s stiliziranim ritualom, s katerim rabin ali duhovnik izžene takoimenovanega zavojevalskega duha.” Ne gre za shizofrenijo, kot misli mama, ampak za “somnambuliformno obsedenost”, kakršno najdemo “le pri primitivnih ljudstvih”, pravi direktor klinike. Signal, da Amerika postaja “primitivno ljudstvo”.

Sladka ironija

»Kakšna ironija, kajne?« smehljaje se pravi Maša Salopek, glavna slaščičarka v Hiši Franko, ko je že uvodoma soočena z neizogibnim vprašanjem, kako je kljub temu da še zdaleč ni sladkosneda, ravnokar prejela naziv najboljše slaščičarke na svetu po izboru gastronomske avtoritete The Best Chef.

Kako si podrediti šole in vrtce 

SDS ob pomoči partneric kadruje povsod, kjer le lahko, zdaj bi vladne stranke možnost kadrovanja razširile. Čemu drugemu bi lahko bil namenjen predlog spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov šol in vrtcev tako, da bo v njih namesto predstavnikov učiteljev večino imela občina oziroma država?

V dobri družbi

Res veliko stvari je narobe z Evropsko unijo, začnemo lahko z gospodarsko politiko, nadaljujemo z obotavljivim premikom v zeleno, pomanjkanjem demokracije, odtujenim Brusljem ali pa z dejstvom, da v politiki, v mednarodnih odnosih prevladuje surova moč. Velike države vodijo politiko EU, njihova moč je finančna in politična. EU usmerjata Berlin in Pariz. Šele kasneje pridejo na vrsto manjše države, nekje čisto na koncu nove članice. A to ne pomeni, da je zaradi vsega zapisanega prav, da se EU razgradi, ne pomeni, da je prav, da propada, da propadajo njene pogodbe, njene vrednote, njena skupnost različnih.

Vlado Miheljak

29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Dva leva

Sam svoj poštar?

Hja, časi se spreminjajo. In navade tudi. V moji mladosti so bili v naših krajih poštarji dobrodošli obiskovalci. Prinašali so pozdrave, čestitke, prodajali srečke državne loterije. A najbolj so razveseljevali ljudi, ko so enkrat na mesec prinašali pokojnine. Dostojne pokojnine, ki niso nikoli izostale. Danes poštarji ne prinašajo pokojnin, ampak menda naboje večjega kalibra. Pa še to ni v celoti res. Sporočilo, da so Janševi, Toninovi, Hojsovi dobili na dom pisemsko pošiljko z grožnjo in priloženim nabojem, je spin. Laž v Janševem slogu. Takšna pošta pride do naslovnika ali v njegovo okolico, če je novinar, publicist, civilnodružbeni aktivist ..., ne pa eden od varovanih politikov, ker se že sama Pošta in njeni uslužbenci izpostavijo tveganju namesto njih. Ampak kakorkoli, pravo vprašanje je, zakaj se je ta pošta sploh pojavila in zakaj se je pojavila ravno zdaj. Staro kriminalistično načelo pravi is fecit cui prodest (dejanje je storil tisti, ki ima od njega korist). Kdo ima torej korist? No, ne dvomim sicer, da je na vseh političnih in geografskih koncih in straneh Slovenije dovolj primitivcev za izvedbo takšne zavržne »diverzije«. Ne dvomim pa niti, da bi si Janša moral takšno poštno grožnjo izmisliti, če je ne bi skupaj z drugimi naslovniki dobil. Je kot naročena. Samonaročena! Kot paket od Alibabe ali Amazona, s katerim v adventnem času sam sebe presenetiš in razveseliš.

Tajno pripravljanje zakona o kakovosti v visokem šolstvu

Visokošolski sindikat Slovenije je javnost opozoril, da šolsko ministrstvo na predlog Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) pripravlja zakon o kakovosti v visokem šolstvu. Kot je zapisal Gorazd Kovačič, je osnutek zakona napisal direktor Nakvisa Franci Demšar, ministrstvo ga je posvojilo, delovna skupina pri ministrstvu pa »naj bi bila dobila nalogo, da ga uskladi zelo hitro, da bi ga ministrstvo čim prej poslalo v potrditev na vlado, nato v hitro javno obravnavo in v sprejem v državni zbor pred njegovim razpustom«.

Kmečki upor

Na podelitvi nagrad Inovativni mladi kmet 2021, ki je potekala prejšnji petek v predsedniški palači, sta dva stola ostala prazna. Dan pred podelitvijo sta se Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc, ki sestavljata tandem Hiše Mandrova, odločila, da se zaradi trenutnih razmer v državi ne bosta udeležila prireditve pri predsedniku države Borutu Pahorju.

Janko Lorenci

29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Kolumna

Svet velikega botra

Tom Burgis, avtor Kleptopie, knjige o nevarnosti korupcije in kleptokracije za demokracijo, našteva skupne značilnosti kleptokratov – kult osebnosti, nacionalizem, da se prikrije programirana kraja, odkrito zaničevanje norm, ki ločujejo osebne interese in politične funkcije, slikanje drugega, sovražnika kot tistega, ki kvari družbo, da bi skril lastno koruptivnost.

dr. Bogomir Kovač

29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Ekonomija

Kontroverze sodobnega časa

Poslanstvo kolumnista pogosto trči na intelektualne vrhove njegove vede in pomembne dosežke njenih predstavnikov, bodisi ob nagradah ali spregledanem spominu umrlih. Sredi oktobra je v štiriindevetdesetem letu umrl János Kornai, eden najpomembnejših političnih ekonomistov 20. stoletja. Življenjska pot tega madžarskega Žida je živa freska zgodovine. Hkrati pa teoretsko pokriva vse osrednje institucionalne premike zadnjih sedemdeset let. Njegove konceptualne inovacije, kot so mehke proračunske omejitve in ekonomika pomanjkanja, sistemska neravnotežja in (ne)učinkovitost institucionalnih sprememb, so vedno bolj aktualne. Velja za vodilnega misleca politične ekonomije socializma, dosegel je akademsko slavo na najuglednejših ameriških univerzah, desetletja je navdihoval kritične intelektualce na Vzhodu. Nobelove nagrade za teoretsko preučevanje ekonomskih sistemov nikoli ni dobil, čeprav bi si jo zaslužil. Toda tudi brez nje ostaja svojevrsten intelektualni heroj našega časa.

Maja Novak

29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Ihta

Mišja mrzlica

Nekoč pred davnimi časi je za devetimi gorami in devetimi vodami mačjemu kraljestvu zavladal tiran, Žak imenovan, ki je pripadal pasmi sfinks, ali drugače povedano, ni imel dlake in je bil zategadelj prav beden na pogled. Same gube pa siva koža. Obdal se je s kamarilo napadalnih siamk in prepričan je bil, da bo vladal do konca svojega veka kot njegov vzornik, ruski maček, ki se ga je v vojnah z mački iz španske restavracije konec ulice prijelo ime Josipito. Ali povprečni mački, tisti tigrasti iz reklam za Whiskas, so negodovali, rekoč: Ne bode nam veleval, naj se brijemo, da bodemo taki kot on. In začeli so sleherni petek z mačjim urinom označevati vogale Žakove hiše inu volitve zahtevati.