Grega Repovž

26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Uvodnik

Nevarni časi

Življenje lahko za marsikoga v Sloveniji v naslednjih mesecih postane nevarno. In z besedo »nevarno« mislimo resno. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs v imenu SDS nadaljuje nameščanje političnih kadrov na vsa vodstvena mesta v policiji. A tega v SDS ne počnejo, ker bi verjeli, da s tem povečujejo učinkovitost policije, ampak z dvema namenoma. Prvi je tako zastrašiti kriminaliste in policiste, da bodo še preostali postopki, ki potekajo zoper predstavnike stranke in vlade, ostali oziroma pristali v predalih. Kriminalisti namreč ne opazujejo zgolj, koga nameščajo na vodilna delovna mesta, ampak tudi kje končajo njihovi kolegi. In večina konča na res slabih delovnih mestih, Tacen postaja prava kazenska kasarna slovenske policije. A drugi razlog je hujši. Gre namreč za jasen namen, da začnejo policijo uporabljati v politične namene. Vlada je že sprožila policijske postopke zoper dva človeka, ki sta za Janšo in SDS moteča. Tako so pretekli teden v vladi (kar je res neverjetno) sprejeli sklep, da naj policija začne preiskovati direktorja Slovenske tiskovne agencije Bojana Veselinoviča.

Prvorazredni

»Ne vem, kaj naj naredim. Na teden dobim zelo malo napotil na cepljenje, ljudem povem, da naj ne računajo, da bodo kmalu na vrsti, ker na teden dobim le kakšnih deset odobritev za napotitev. Ker sem že dolgo družinski zdravnik, imam več kot pol pacientov, ki spadajo med ogrožene prebivalce, večina je starejša od 60 let. Kličejo me, nimam jim kaj reči. Nekaj mojih pacientov je dal na svoj seznam mlajši kolega, ki ima mlajšo generacijo, za kar sem mu hvaležen, a vse skupaj je kaplja v morje.« Ta izjava starejšega ljubljanskega zdravnika bi morala biti podpisana z imenom in priimkom. Vendar je doktor medicine po besnem izpadu glavnega vladnega stratega za cepljenje Jelka Kacina nad kočevskimi zdravniki prosil, naj ga ne navajamo z imenom in naj ne omenjamo njegove zdravstvene ustanove. »Samo še to potrebujemo, da nam pošlje Kacin inšpekcijo nad glavo, ker nasprotujemo. Že zdaj vsako minuto trikrat obrnemo, da čim več naredimo, nimamo časa, da bi se zdaj znašli nad radarjem in bi nad nami kazali svoje mišice.«

»Če bomo neodvisne institucije rušili eno za drugo, se nam bo streha zrušila«

Tomaž Vesel (53) je pravnik, specializiran za evropsko gospodarsko pravo. Svojo kariero je začel na centru vlade za informatiko, v državni revizijski komisiji, nato pa je presedlal na računsko sodišče, kjer je bil za predsednika izvoljen leta 2013. Veselu mandat poteče prihodnje leto. Verjetnosti, da bi ga v parlamentu ponovno potrdili, ni, ravno nasprotno, predvsem v SDS si želijo Veselovega odstopa, za povrh vsega so zdaj s pomočjo policije proti njemu sprožili še predkazenski postopek. Razlog je seveda očiten: Vesel je s poročilom o nabavi zaščitne opreme vladi pokvaril imidž. Tako pa njegov primer ni povezan le s poročilom, ampak je tudi ilustracija uničevanja neodvisnih institucij, kritičnih do politike, ki svoj način delovanja v Sloveniji širi daleč zunaj parlamenta.

V tej državi bo zdaj red!

Da je vlada med epidemijo zlorabila policijo za zastraševanje ljudi, je dejstvo. Pretirana strogost pri nadzorovanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa in grobost kaznovanja, preganjanja in nasploh obravnave vseh, ki kritiko oblasti izrazijo na javnem kraju, pa dobiva širše posledice za policijo in s tem za državljane. Omenjena politična zahteva po stopnji policijske represije, kakršne doslej nismo poznali, se kaže tudi v siceršnjem povečanju represivnosti v policiji, na področjih in v zadevah, ki z epidemijo ali ukrepi za zajezitev širjenja virusa nimajo nobene zveze.

Vojna z mediji

Osemnajstega marca je na Brdu potekala običajna seja vlade, že od nekdaj redne seje vlade potekajo ob četrtkih. Na dnevnem redu je bilo čisto na koncu na vrsti Poročilo o izvajanju zakonskih določb o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Poročilo je pripravil vodja vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, ki je v času Janševe prve vlade leta 2007 opravljal delo urednika za notranje zadeve v tej tiskovni agenciji. Nekoč je bil njen urednik, danes je njen eksekutor.

Moje tožilstvo

Vlada oziroma SDS je že prevzela nadzor nad policijo, nima pa še nadzora nad tožilstvom in sodstvom, ki bi ji dokončno omogočil popolno oblast in imuniteto pred lastnim ljudstvom. Zato so zdajšnji pritiski na tožilstvo tako brezkompromisni. Javno se v najbolj grobi obliki kažejo z neimenovanjem tožilcev. Postopek stoji že mesece, saj vlada preprosto noče imenovati tožilcev, ki ji niso všeč, čeprav po zakonodaji sploh nima pristojnosti zavrniti imenovanja.

Vasko, vse najboljše!

Pravijo, da ni ravno po bontonu, če se ne odzoveš na rojstnodnevno vabilo – kaj šele, če gre za vabilo na praznovanje 70. rojstnega dne ministra za kulturo. Ravno zato se nismo mogli upreti, ko je nenavadno vabilo na spletno praznovanje, ki ga je poslal novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, priromalo v uredništvo. V ponedeljek, 22. marca – dan pred ministrovim rojstnim dnem in dva dni pred interpelacijo – smo imeli privilegij, da smo se udeležili enournega, prosto po Dežmanu, »mavričnega pregleda vtisov« o Vasku Simonitiju.

Cerkev, cepivo in morala

»Za katoličane so v trenutnih razmerah etično sprejemljiva vsa cepiva,« so konec tedna sporočili iz Slovenske škofovske konference. Dodali so, da katoliška cerkev vabi vse katoličane, da se po posvetu z osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje in s tem zaščitijo svoje zdravje in zdravje bližnjih.

Načrt zapravljene prihodnosti

V slovenskem načrtu za odpornost in okrevanje – to je 5,1 milijarde evrov vreden seznam javnih naložb do leta 2026, ki jih bo financirala Evropska unija – je le pet odstotkov dejansko zelenih naložb. To ga na lestvici Green Recovery Tracker uvršča na zadnje mesto. V slovenskem osnutku, za katerega je odgovoren Zvonko Černač, minister iz SDS, so naložbe nametane – ta glagol za opisovanje uporabljajo resni analitiki – za volilni preboj, ne za zeleno rast.

Ustavni sodnik, drugačen od drugih

Ustavni sodnik, ki je bil izvoljen na izrecno zahtevo SDS, ddr. Klemen Jaklič, kolegom na splošno in poimensko rad očita intelektualno podhranjenost, nemoralnost ali političnost, zdaj pa je sam vedno pogosteje deležen takšnih očitkov. Vse verjetneje se zdi, da je akademski naziv pridobil mimo veljavnih pravil igre. Hkrati je sodnik, ki najmanj vestno opravlja svoje delo, saj manjka na tretjini sej. In kdo je odgovoren za posredovanje tajnih informacij z ustavnega sodišča vladi, če ni on?

Primer: umor

Statistični urad poroča, da se je število kazenskih ovadb za umor, uboj ali poskus teh dejanj lani v primerjavi z letom 2019 več kot podvojilo.

Neoperativna, neusklajena, neučinkovita vlada

Dolgo pričakovana revizija računskega sodišča o lanskih nabavah zaščitne opreme postavlja vladno različico dogodkov na laž: argumentirano, kolikor se da natančno, s citati iz dokumentov in elektronskih sporočil in navajanjem podatkov sodišče prikazuje, da vlada pri nabavah ni bila uspešna, niti če bi zamižali na eno oko, torej ob upoštevanju izrednih okoliščin. Še več, ne zgolj, da dve najodgovornejši osebi za projekt, to sta bila predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nista bila uspešna, na računskem sodišču so zaznali 13 primerov morebitnih sumov kaznivih dejanj, torej primerov, ko so bile »napake« morda storjene naklepno. Nekaj ugotovitev računskega sodišča, ki doslej še niso bile objavljene, navajamo spodaj.

Jastog svetuje

Razvpiti kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan B. Peterson, ki se je na piedestal konservativizma povzpel leta 2016, je vstal od mrtvih. Kaj nam ima torej heroj liberalno-konservativne desnice, navsezadnje tudi naše, povedati tokrat? K 12 zapovedim, ki jih je nanizal v knjigi iz leta 2018, 12 pravil za življenje – protistrup za kaos, jih ponuja še 12.

Kako fašisti radikalizirajo desnico

Če si slovenski premier pa ti za covid-19 umre 4500 ljudi, potem potrebuješ grešnega kozla, velikega zarotnika. In Janša ga je našel: za vse naj bi bila kriva »razdiralna levičarska opozicija«, ki je »naredila vse, da bi bilo okužb in mrtvih zaradi epidemije čim več in da bi prek trupel prišla nazaj na oblast«.

Nevidna epidemija demence

Ko govorimo o demenci, pa moramo med ljudi, na katere vpliva ta bolezen, šteti tudi njihove svojce, ki so v zdravljenje praviloma aktivno vključeni, že zdaj naj bi demenca torej vplivala na življenja okoli sto tisoč ljudi. Bolezni, ki jih štejemo kot demenco, prizadenejo starostnike in so med ljudmi znane šele zadnjih trideset let. Prej so pozabljanje in druge simptome pogosto pač pripisovali starosti. A vsako pozabljanje še ni demenca, hkrati pa pred njo tudi mladi odrasli niso zares varni. Evropska unija demenco določa za prednostno zdravstveno temo prihodnjih desetletij, saj se prebivalstvo Evrope hitro stara. Slovenija pri tem ni izjema. Po napovedih naj bi bila čez deset let že četrtina prebivalstva starejša od 65 let, kar bi nas uvrstilo na osmo mesto na svetu po starosti prebivalstva. Kako do demence pride, kakšen učinek ima na širšo družbo in kako nanjo vpliva epidemija covid-19, nam je razložil nevrolog doc. dr. Rok Berlot, dr. med., ki svojo prakso izvaja v UKC Ljubljana, med drugim pa se je usposabljal in raziskovalno deloval tudi na londonskem King’s Collegeu.

Počivalškov člen umaknjen, Vizjakovi ostajajo

Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) so v sredo sporočili, da iz predloga sprememb zakona o vodah vendarle umikajo sporni 4. člen, ki bi na vodovarstvenih območjih izjemoma dovoljeval gradnjo objektov za odlaganje odpadkov in vzpostavitev proizvodnje, ki bi vključevala nevarne snovi.