Pot v skrajno desno Slovenijo

Evropski parlament je sredi januarja podprl resolucijo, v kateri so evroposlanci poudarili, da se stanje vladavine prava na Madžarskem in Poljskem slabša. Za resolucijo je glasovala večina članov Evropske ljudske stranke (ELS), ki ji za zdaj še pripada madžarski premier in predsednik stranke Fidesz Viktor Orbán. Od slovenskih članov ELS je za glasovala tudi evroposlanka Ljudmila Novak iz NSi, evroposlanca Romana Tomc in Milan Zver iz vrst SDS sta bila seveda proti, Franc Bogovič iz SLS pa se je vzdržal. V svojem pisnem pojasnilu je bila Ljudmila Novak zelo jasna. »Skregano z zdravim razumom je, da tisti, ki kršijo človekove pravice, govorijo o vrednotah krščanske demokracije. Resolucijo sem podprla, ker se strinjam, da se v EU vzpostavijo mehanizmi za nadzor delovanja pravne države v državah članicah EU. Očitno namreč je, da se v nekaterih državah članicah EU dogajajo kršitve človekovih pravic, kjer se dokazano nedopustno posega v neodvisnost delovanja sodstva in medijev.« Skrajno desne stranke so danes problem Evrope in tudi evropskih konservativcev.

Reforma, zaradi katere politiki padajo

V petek, 24. januarja, na dan, ko je Marjan Šarec sprejel odločitev o umiku s funkcije predsednika vlade, je v njegov kabinet prišlo pismo s finančnega ministrstva. Pod malce nenavadni dopis, ki je že izkazoval porušeno zaupanje med premierom in njegovim finančnim ministrom, so se poleg Andreja Bertonclja v protestni maniri podpisali vsi državni sekretarji. Zapisali so, da ministrstvo za finance nasprotuje uzakonitvi t. i. bianco menice, določbe v noveli zakona o zdravstvenem zavarovanju, v skladu s katero bi morebitno pomanjkanje denarja v javni zdravstveni blagajni moral pokriti državni proračun.

Vlado Miheljak

31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Dva leva

marJAN ŠArec

»Želeli smo prvega med enakimi. Dobili smo drugega Janšo. Kdo bo sploh še želel v vlado s Šarcem.«
— Poslanec SD Matjaž Nemec se zaveda razkritja filozofa Vezjaka, da je Marjan Šarec pravzaprav kriptogram.

Grega Repovž

31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Uvodnik

Je kdo rekel korupcija?

»Odkar je decembra lani postalo očitno, da v parlamentu obstaja zadostna večina za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS, so komercialne zavarovalnice zagnale široko lobistično kampanjo. Iz registra lobističnih stikov je vidno, da so v tem času lobisti Vzajemne vzpostavili več kot 58 različnih stikov s poslanci in finančnim ministrstvom.«
—Borut Mekina, v tokratni Mladini, v članku »Reforma, zaradi katere politiki padajo«

Biografija (kdo je kdaj): Janez Stanovnik

Janeza rodijo 4. avgusta 1922 v Ljubljani kot drugega od sedmih otrok. Njegov oče je pravnik in politik dr. Ivan Stanovnik, mama Anka pa je nečakinja nadškofa Antona Bonaventure Jegliča. Ko ima Janez nekaj mesecev, odigra njegov oče pomembno vlogo pri ljubljanskih občinskih volitvah. Kot predstavnik delavskega krila SLS, ki na volitvah nastopi skupaj s komunisti in socialdemokrati, postane podžupan.

Marjan Šarec: »Jastoge smo dali na mizo, pojedli jih pa bodo drugi«

Razlogov za padec vlade ni, sem rekel pred štirinajstimi dnevi. Razlogov ni, če bomo delali tako, kot je treba. A že na začetku mandata sem imel težave s stranko SAB, ko je šlo za pokojnine, in že takrat je bilo vprašanje, ali nas bo 43 ali 38. Potem pa so bile ves čas takšne in drugačne turbulence. Vprašanje obstoja te vlade je bilo ves čas v zraku, kar pa za manjšinsko vlado ni najbolje, ker je takšna vlada že v osnovi šibka.

Luka Mesec: »Nasproti nam je stala stara politika, ki ji je bilo figo mar za dogovore«

Ta vlada se je sesula sama vase, ker so Šarca začeli zapuščati njegovi ministri, na čelu z Bertoncljem. Takoj za njim je odšel Šarec. Trditve, da naj bi k njegovemu odstopu prispevalo to, da sem mu pred kratkim na povabilo za kavo odgovoril, da se moramo v stranki pogovoriti, kako naprej, in da se oglasim v kratkem, nihče ne more jemati resno.

Dejan Židan: »Naši dosežki bodo kot zrelo jabolko padli v roke drugi politični opciji«

Imam tudi izkušnjo s Pahorjem in Bratuškovo kot predsednikom in predsednico vlade. Vsak od njih je bil drugačen, nobeden pa ni s predsedniki koalicijskih strank komuniciral ali se z njimi usklajeval tako malo kot Šarec.

Miroslav Petrovec: »Imamo vse podatke, da se lahko z epidemijo uspešno spopademo«

Najnovejši podatki o širjenju novega koronavirusa na Kitajskem se zdijo precej skrb zbujajoči. V sredo je bilo po uradnih podatkih potrjenih že šest tisoč okužb, umrlo je 132 ljudi. To pomeni, da ima virus očitno nižjo smrtnost v primerjavi s sarsom, koronavirusom, ki je na Kitajskem izbruhnil leta 2003, a je hkrati precej bolj nalezljiv, saj število okuženih tokrat narašča bistveno hitreje. Okužbe so doslej zaznali v 17 državah, tudi v Nemčiji in Franciji. V sredo so prvi sum na okužbo zaznali tudi v Sloveniji, a so ga laboratorijske preiskave na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski Medicinski fakulteti ovrgle.

»Včasih so ljudje živeli s tovarno, rekli so, to je naša fabrika. Danes tega ni več.«

V obdobju kulturne dezintegracije, kakor marsikdo privoščljivo označi zdajšnji čas, naletimo na vrhu Ptujske Gore na spoštljivo in pravzaprav vznemirljivo kombinacijo treh institucij, kot se za romarski kraj pač spodobi: cerkve, pošte in galerije. Galerije Stojana Kerblerja. Galerijski prostor ima živahen vonj, malce gostilniški mogoče, a ne preveč grob, tako da nas mojstrove fotografije vseeno ali pa morda prav zato še toliko bolj prevzamejo in nas odpeljejo v odmaknjeni čas, zbledel v naših spominih. Ko prebiram vtise obiskovalcev, mi vzbudijo pozornost zahvale fotografu, ker je ujel v objektiv Haloze, ko so bili ljudje revni, a zadovoljni; nekateri zapišejo celo srečni. Še enkrat pogledam zdaj že mitološko fotografijo iz ciklusa Koline (1977) in se nehote s skepticizmom vprašam, kako le smo prišli do tega, da se kot mantre oklepamo besed, ki opevajo lepoto preteklih časov?

Pravica biti politik?

V gledališki predstavi Pravica biti človek, ki je bila lani junija premierno uprizorjena na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL), nastopa 19 mladih, starih od 12 do 17 let. Skupaj z režiserjem Maretom Bulcem in dramaturginjo Ano Duša so soustvarili gledališko delo, v katerem ponujajo svoje poglede na svet. Predstava je politična, saj najstniki občinstvo seznanjajo s svojimi mnenji o aktualnih temah, kot so gentrifikacija, pravica do splava, istospolne družine, vera, leva in desna politična prepričanja, totalitarni simboli ter razmišljanja o takšnih in drugačnih predsodkih, pa tudi o povsem osebnih izkušnjah iz posameznikovega vsakdanjega življenja, kot so šola, rutina, starši.

Free Harvey Weinstein!

Free Harvey Weinstein! Ja, prav ste prebrali – osvobodite Harveyja Weinsteina? Kaaaj? Weinsteina – to pošast?! Zakaj? Oh, zaradi preprostega razloga: če je Donald Trump nedolžen, potem je nedolžen tudi Harvey Weinstein.