Vlado Miheljak

17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Dva leva

Balkanski križarji

»Komunisti so med vojno pobili več Tigrovcev kot Italijani. Nasprotovanje spravni slovesnosti obeh predsednikov pa ZZB spreminja v Zvezo Zdraharjev in škodljivcev za naše rojake v zamejstvu.«
— Janez Janša o partizanskih zločinih

Borut Pahor: »Bilo bi dobro, če bi obstajala jasnejša alternativa sedanji vladi«

S predsednikom republike Borutom Pahorjem smo se pogovarjali dan po slovesnostih v Italiji. Ob stoti obletnici fašističnega požiga Narodnega doma je italijanski predsednik Sergio Mattarella s Pahorjem podpisal dokument o prenosu lastništva zgradbe v roke slovenske manjšine. Še pred slovesnostjo v Trstu pa sta oba predsednika položila venca k spomeniku bazoviškim junakom – simbolu fašističnega nasilja nad Slovenci, in k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi – simbolu povojnega nasilja nad Italijani.

»Reforma«, utemeljena na lažeh

Minister Simoniti je bil pred nastopom mandata član civilnodružbene skupine glasNO!, ki je bila ustanovljena z namenom varovanja novinarja Jožeta Možine; gibanje je RTV obtoževalo »cenzure in omejevanja svobode javne besede«. Toda Možina še naprej nemoteno deluje, enako velja za nekatere druge SDS naklonjene prepoznavne obraze nacionalke. Sam Janša pa je bil še v času, ko je bil v opoziciji, reden gost v oddajah TV Slovenija; ta je z njim opravila več pogovorov kot s tedanjim predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Tudi preiskovalna oddaja Tarča, ki se je zaradi razkritij nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v času epidemije covid-19 znašla v Janševi nemilosti, ima enaka merila za vse; tako je med drugim pripravila posebni oddaji o domnevnem iranskem pranju denarja v NLB in o vzrokih za nastanek bančne luknje.

Janko Lorenci

17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Kolumna

Vidno nevidni

Naša politika rada govori o ugledu in vlogi Slovenije v tujini. Toda zunanje okolje je v bistvu ne zanima. To je slabo, ker se o nas vedno bolj odloča zunaj. Hkrati je ta politika kratkoročna, razklana in postavlja strankarske interese pred državne, nacionalne. Taka politika ne more spraviti skupaj pametne in kontinuirane zunanje politike. Za nameček deprofesionalizira lastno diplomacijo.

N'toko

17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Žive meje

Nova normalnost

»Virus bo še dolgo z nami, morali se bomo navaditi na novo normalnost.« Že nekaj mesecev poslušamo takšne stavke od vlad povsod po Evropi. Ponavljajo se na vsaki tiskovni konferenci Jelka Kacina, na vsakem intervjuju s predsednikom vlade, v vsaki izjavi epidemioloških strokovnjakov. A po vseh teh mesecih ponavljanja dvomim, da zna kdo razložiti, kaj točno naj bi fraza »nova normalnost« zares pomenila. Bomo hodili v službe ali ne? Bomo dobivali nadomestila ali ne? Se bomo javno zbirali ali ne? Bomo obiskovali babice ali ne? Bomo potovali ali ne? Samo dajte odgovor, da bomo že enkrat vedeli, kako ravnati! Toda namesto konkretnih in v prihodnost usmerjenih načrtov dobivamo le kaotične ukrepe, ki se spreminjajo iz ure v uro. Ostani doma/vrni se na delo! Ne druži se z ljudmi/pojdi na dopust! Kot bi bili ujeti v neskončno spiralo sproščanja in zategovanja, spodbud in groženj.

Grega Repovž

17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Uvodnik

Poslanci ne smejo biti talci

Ko je na začetku februarja postalo jasno, da je oblikovanje koalicije pod vodstvom Janeza Janše realna možnost, smo na tem mestu zapisali: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade. Seveda delajo tudi to. A na splošnih volitvah jih volimo zato, ker so varuhi demokracije.« Jastrebi SDS in njihovi mediji so seveda ta zapis prikazovali kot odrekanje avtonomije poslancem, da postavijo novo vlado. A zapis je popolnoma jasen: ne danes ne takrat v Mladini nismo sprejemali obravnave poslancev kot ljudi, ki le pridno pritiskajo na gumbke po navodilu strankarskih šefov. Če ne spoštujemo funkcije poslanca, s tem ne spoštujemo niti demokracije. Poslanci so izbrani na volitvah, z njihovo izvolitvijo se demokracija dejansko zgodi. In tudi razmeroma visoke plače in druge dohodke imajo zato, ker jih razumemo kot varuhe demokracije, krhke in občutljive tvorbe. A bistvo delujoče demokracije je, da so ti poslanci res avtonomni.

Somrak demokracije

Janša je ob 25. obletnici genocida v Srebrenici tvitnil: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« Ko bereš ta tvit, imaš občutek, da sanjaš. Ali bolje rečeno: občutek imaš, da bereš tvit nekoga, ki opisuje svoje sanje. Ko Janša zagleda zgodovinski revizionizem, se mu preprosto ne more upreti – in njegov tvit je zgodovinski revizionizem, ki bi prebudil mrtve. Vprašanje pa je, ali o njem sanja tudi koalicijska pogodba. In ali o njem sanja naša ustava?

Mediji po višegrajsko

Kakor vsi avtokratski politiki ima tudi Janez Janša velike težave z neodvisnimi mediji, ki nastavljajo ogledalo njegovi politiki. Zato ni nič čudnega, da predsednik SDS že tako rekoč, odkar je stopil na politično pot, išče načine, kako vplivati na poročanje medijev in s tem na svojo podobo v javnosti. Po več letih sistematičnih pritiskov so zdaj Janševi načrti tik pred uresničitvijo, zadnji korak pa je preoblikovanje treh ključnih zakonov – o RTV, o STA in zakona o medijih –, s katerimi si bo vladajoča politika poskušala podrediti slovensko medijsko krajino. Janša je pri tem že skoraj boleče neizviren in predvidljiv; njegova »reforma« zvesto posnema modela, po katerih so si medije podredili populisti na Poljskem in Madžarskem.

Strokovnjak za trženje banan na čelo Darsa

Kdo je Valentin Hajdinjak? Hajdinjak je politik z dušo in srcem.

Nevarni kraki rdeče zvezde

V soboto zvečer je na ljubljanskem Kongresnem trgu lilo kot iz škafa. Strele so švigale vsepovsod in bobnelo ni samo zaradi grmenja. Iz zvočnikov se je razlegala revolucionarna glasba, od Internacionale do Janija Kovačiča, Nina de Glerie, Jurija Torija in Darka Nikolovskega, iz ust stoterih obiskovalcev pa ubrana zborovska spremljava. Na odru Festivala Ljubljana je pod taktirko Svetlane Makarovič v večernih urah ponovno potekala že skoraj tradicionalna prireditev Nosil bom rdečo zvezdo.

Se je premier zlagal?

Mladina je na podlagi zakona o dostopu do javnih informacij pridobila elektronska sporočila, ki sta si jih na začetku aprila izmenjala Bojan Nastav, tedanji generalni direktor statističnega urada (Surs), in ekonomist ter član tako imenovane Lahovnikove skupine Sašo Polanec.

Znan obraz ima svojo (represivno) ceno

Pred dnevi je pošto s »prijaznim« povabilom, naj se izreče glede dejstev in okoliščin prekrška, od zdravstvenega inšpektorata dobil igralec in režiser Primož Ekart. Na enem izmed protivladnih protestov naj bi bil kršil vladni odlok, ki prepoveduje zbiranje ljudi na javnih mestih, za kršenje pa je zagrožena kazen od 400 do 4000 evrov. Šlo je za shod kulturnikov pred ministrstvom za kulturo pred skoraj dvema mesecema, točneje 26. maja. Bistveno vprašanje pri tem je, kako je policiji Ekarta sploh uspelo umestiti na kraj dogodka.

Propagandna anketa

Vlada Republike Slovenije je 9. julija na Facebooku objavila videoanketo, v kateri so »naključne« slovenske državljane spraševali, ali bi si na pametni telefon namestili aplikacijo za varovanje pred novo koronavirusno boleznijo (covid-19). Do danes si jo je ogledalo že več kot 67 tisoč ljudi, to pomeni, da je bil njen doseg precejšen. Anketo si je resda ogledalo veliko uporabnikov in uporabnic Facebooka, vendar so jo številni komentirali in jo delili z začudenjem, češ da je zelo enoznačna. Da bi si aplikacijo, do katere je zadržana tudi stroka, denimo informacijska pooblaščenka in Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, brez težav naložili na telefon, so povedali kar vsi vprašani na ulici.

Ima covid-19 v Sloveniji nacionalnost?

Od 8. junija, ko je Slovenija uvedla sistem rdečega, rumenega in zelenega seznama držav, sem vsak dan preverjal morebitne novosti na uradni strani slovenske policije. Skupaj s partnerko, ki je Slovenka, sva načrtovala vrnitev v Slovenijo. Glede na to, da je bila Poljska na rumenem seznamu, nisem bil prepričan, ali bom lahko vstopil v državo. Po pravilih o rumenem seznamu so državljani Slovenije in osebe z začasnim ali stalnim prebivališčem v Sloveniji »oproščeni« karantene. To pomeni, da čeprav živim in potujem skupaj s partnerko, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, njej ne bodo odredili karantene, meni pa. Si zaradi slovenskega potnega lista oziroma potnega lista katere od držav z zelenega seznama v Sloveniji res odporen proti covid-19?

Šola, kot je bila nekoč

Letošnje poletne počitnice se zdijo marsikomu krajše kot sicer. Številni učenci in njihovi starši namreč z zaskrbljenostjo pričakujejo september, ko se začne novo šolsko leto. Vlada namreč velika negotovost glede tega, kako bo glede na še vedno trajajočo epidemijo potekalo šolanje.