Televizija namesto šole

Ob začetku epidemije, ko so šolarji ostali doma, je nacionalka začela predvajati Izodrom, posebno izobraževalno in zabavno oddajo, ki jo vodita igralka Nika Rozman in igralec Nik Škrlec. Oddaji se dolgo časa nismo posvetili, predvsem ker se zdi nekoliko nepošteno ocenjevati nekaj, kar so bili ustvarjalci prisiljeni sestaviti čez noč, ter po možnosti obračunavati z voditeljema, ki sta se znašla v novem formatu in ga morata vsako jutro, pet dni na teden, dve uri obvladovati. To je težko delo. Drugi razlog je bil, da je odrasel človek vedno v zagonetnem položaju, ko mora ocenjevati stvari, namenjene otrokom. Ob tem hitro, ne da bi vedel, izpade moralizatorski, zadrt ali pa celo premalo didaktičen, česar si na tem mestu ne bi odpustili. Obstaja tudi tretja resnica: da nas je, ko smo se spravili k ogledu, popadla nekakšna tesnoba, cringe, in smo nemudoma preklopili. A glede na to, da se vsaj nekateri šolarji naslednji teden vračajo v šole, smo stisnili zobe in zagrizli v oddajo.

»Spola nista samo dva, čeprav smo do zdaj v središče postavljali heteroseksualne pare«

Pred desetletjem sta novinarja Izobraževalnega uredništva Prvega programa Radia Slovenija Liana Buršič in Mitja Blažič v večernem programu začela ustvarjati oddajo o spolnosti Izlivi, ki se je dotaknila marsikatere v javnem prostoru tedaj še ne tako pogoste teme: fetiši, seks med menstruacijo, poliamorija, incest, svinganje. Ko se je oddaja izpela, so novinarji Radia Slovenija spolnost občasno pokrivali v drugih oddajah, kljub vsemu pa želja po ustvarjanju oddaje o spolnosti ni nikoli zamrla, pravi novinarka Urška Henigman. Tako so se letos februarja odločili za zagon igrano-dokumentarnega podkasta Evolucija užitka, ki tematike, povezane s spolnostjo, kot so ženski orgazem, prezgodnji izliv ali spolnost v starosti, osvetljuje na zabaven način. Igralca Manca Dorrer in Domen Valič se v vsakem podkastu prelevita v lika Evo in Luko, ki iščeta zgodbe, skrite za štirimi stenami domov – eden se vživi v človeka, ki predstavlja svoj pogled na spolnost, drugi se o težavi ali seksualni praksi, o kateri teče beseda, posvetuje s strokovnjaki.

Grega Repovž

15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Trpeči koalicijski partnerji

»Razglasiš se za avantgardo, za nedotakljivo božanstvo, živiš od žuljev ljudstva in ignoriraš dejstva. Vsak dvom v božanstvo je že napad. V bivši Jugi si je tak status lastila JLA. Jugoslavije ni več, tovarišica. In je nikoli več ne bo. Vsaj v Sloveniji ne!« Zgornji citat je odziv na zapis novinarke RTV Slovenija Jelene Aščić, ki je 3. maja, na dan svobode tiska, objavila sporočilo Društva novinarjev Slovenije, da »javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo«. A ta grozni in grobi napad ni zapis nekega anonimnega tviteraša, ampak slovenskega premiera Janeza Janše. Pa ne gre za to, da se tako ne bi smel vesti do novinarke: tako se v civilizirani družbi pač ne vede. Sploh pa se tako ne vedejo premieri.

Brez strahu 

V nedeljo zvečer, dva dni po velikih kolesarskih protestih, sta v studiu nacionalne televizije sedela ugledna gosta. Eden je bil Dimitrij Rupel, nekdanji dolgoletni minister za zunanje zadeve, ki danes piše javna pisma in spomenice v podporo ponovnemu političnemu sopotniku Janezu Janši in njegovi vladi. Na drugi strani je bil pesnik Boris A. Novak, prejemnik velike Prešernove nagrade in eden izmed 118 podpisnikov pisma »Foruma za demokracijo«, ki opozarja, »da so posegi nove vlade v ustanove nadzora dokaz avtoritarne oblasti«. Dimitrij Rupel in Boris A. Novak sta bila nekoč sodelavca, skoraj prijatelja, bil je to čas oblikovanja in nastajanja Nove revije, kulturniške revije, ki je v osemdesetih letih v socialistični Sloveniji začela odpirati prostore svobode. Ni bila edina, ki je to počela. A bila je pomembna.

Odpisani z dekretom

Domovi za starejše so bili med epidemijo covid-19 žarišče okužb, njihovi stanovalci pa pomenijo daleč največji delež vseh, ki so umrli za novo boleznijo in z njo povezanimi zapleti. Kot so razkrili novinarji Dnevnika, so po podatkih do 4. maja ti starostniki pomenili skoraj 80 odstotkov vseh slovenskih žrtev koronavirusne bolezni. Od skupaj 78 stanovalcev domov za starejše, ki jih je pokončala ta bolezen, pa jih je le deset umrlo v bolnišnicah. Vsi preostali so konec dočakali vsak v svojem varstvenem zavodu – čeprav so predstavniki vlade in stroke zatrjevali, da je intenzivna nega v bolnišnici na voljo vsakomur, ki jo potrebuje.

»V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci.

»Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«

S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije.

Vladanje z lažmi

Vrag je resnično vzel šalo. Pisanje o slovenskih medijih, ki ga je te dni na osebni Facebook strani in na uradni strani vlade objavil premier Janez Janša, pismo o žabah, ki se kuhajo in skuhajo, o rimskih legijah, o vojni z mediji, ki je politiki domnevno ne morejo nikoli dobiti, vse te velike in zmedene besede predsednika vlade je treba jemati zelo resno.

Logar ugrabil državo

Poslanci in širša javnost so Anžeta Logarja v vlogi ministra za zunanje zadeve v živo spoznali konec aprila, ko bi moral v parlamentu, pred odborom za kulturo in zunanjo politiko, pojasnjevati, zakaj je njegovo ministrstvo v Strasbourg, na Svet Evrope, poslalo dopis, v katerem so slovenske medije označili za komunistične. Logar je na zasedanju nastopil vzvišeno. Parlamentarcem je odgovoril, da ne razumejo svoje vloge in da se ne spoznajo na uradne dopise, nato pa je zasedanje predčasno zapustil, češ da ima druge obveznosti. Kakšne neodložljive obveznosti je imel, na zunanjem ministrstvu še vedno ne želijo pojasniti, iz vprašanj javnosti in novinarjev se celo norčujejo.

Matej, tudi ti?

Matej Tonin je predsednik stranke, ki v daljši različici imena vsebuje tudi besedo »krščanski demokrati«. Nič posebnega, Nova Slovenija je vseskozi zagovarjala tradicionalen pogled na svet, njeni predstavniki so govorili o krščanskih koreninah Evrope, razpravljali so tudi o svetosti življenja. Stranka svojega »intimnega« odnosa do boga ni nikoli skrivala. Ne nazadnje je Matej Tonin skupaj s strankarskim vrhom »v zahvalo za prejeto milost in priprošnjo za pomoč v naslednjih dneh, da se odločijo v korist domovine,« nekaj dni po volitvah leta 2018 iz Ljubljane romal na Brezje, kjer je iz rok patra prejel božji blagoslov.

SDS porno

Včasu koronakrize se je obisk pornografskih vsebin skokovito povečal. Z največjega pornografskega portala Pornhub, kjer so v teh izjemnih okoliščinah naredili tudi nekaj analiz, so recimo sporočili, da so uporabniki besedo »korona« v njihove iskalnike začeli vpisovati že 25. januarja, obisk pa se je skokovito povečal že po 8. marcu. V Evropi je vrhunec dosegel 23. marca, tudi zato, ker so se v Pornhubu zaradi spodbujanja socialne distance odločili odpreti plačljivi servis.