-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Komentar
Devetega maja sem gledala ruski televizijski kanal. Ne ker bi gojila kake posebne simpatije do Stalina ali Putina; razlogov je veliko. Eden je gotovo ta, da Sovjetsko zvezo povezujem z očetom, ki je verjel v družbeni red (dokler ga ni razočaral), ki naj bi ga uresničevala ta dežela. Drugi je z metkom preluknjana ruska vojaška kapa, ki smo jo dobili od stare mame – pregnanke med drugo svetovno vojno. Pobrala jo je v neki slavonski vasi pred hišo, v kateri je stanovala, potem ko so mrtvega mladega fanta, rdečearmejca, odnesli, njegovo kapo pa pustili. V vojni proti fašizmu je bilo ubitih več kot dvajset milijonov državljanov Sovjetske zveze; ta fant je bil eden izmed njih. Zaradi ruske vojne poezije in otožnih pesmi o cestah, meglah, večerih v zemljankah, rodnem kraju, ljubezni. Zaradi jezika, ki mi je blizu. Zaradi zgodb s Severnega Kavkaza, kjer sem v zadnjih desetletjih trikrat preživela dan zmage. Zgodb, ki so med ljudmi tako žive, kot bi se zgodile včeraj. O tem, kako so fantje – dedki, pa tudi babice – goljufali in ponarejali dokumente, da so lahko vstopili v Rdečo armado. Najlažje je bilo pogoljufati, če je v dokumentu pisalo, da si star 16 let. Številko 16 je bilo mogoče zlahka spremeniti v 18. Pa zgodba o babici, pri kateri je stanoval nemški oficir, ki je svoje stanodajalce tepel, in o njegovem adjutantu, ki je bil prijazen človek in je dajal otrokom čokolado. Ko se je Rdeča armada neke noči približala mestu, je babica zbudila adjutanta in mu povedala, kod naj zbeži. Oficirja pa ni zbudila in so ga zajeli. Morda tudi zaradi filma o sinu polka – dečku, ki ga je kot številne druge v času vojne posvojila takšna ali drugačna formacija Rdeče armade ali sovjetskih partizanov. To me je spomnilo, da so tudi v Jugoslaviji s partizani hodili in se borili otroci, ki so jim na Kozari ali kje drugje poklali starše in niso imeli nikogar razen svoje čete. Morda pa sem gledala moskovsko televizijo tudi zato, ker v tem času na slovenski nacionalni televiziji niso predvajali ničesar o drugi svetovni vojni.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Prejšnji teden je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, so presenetljivo dejali vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. V zadevi, v kateri so odločili v neposrednem nasprotju s sodobno evropsko sodno prakso, ki določa, da se morajo politiki jasno zavedati svoje odgovornosti v javnih nastopih in hkrati tudi »trpeti« hudo kritiko medijev, pa sodniki in sodnice niso bili soglasni. Odločba je bila sprejeta s tremi glasovi proti dvema. Zdaj so znane podrobnosti odločanja.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Ekonomija
Koronakriza je podjetnike različno prizadela. Gradbeništvo hujšega šoka recimo ni doživelo, v družbi Lumar, kjer so takoj po razglasitvi epidemije od 78 zaposlenih večino poslali na čakanje, proizvodnje niso zaustavili, ker ne bi imeli naročil, ampak ker niso dobili dovolj gradbenih dovoljenj. Zdaj so bolj optimistični: »Stanje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj se je izboljšalo in jih ponovno dobivamo. Pozitivno je tudi vzdušje, klima med ljudmi in potencialnimi kupci.« Največji problem, s katerim se sedaj spopadajo, pa je, kako aktivirati sodelavce, ki imajo šoloobvezne otroke od 4. razreda. »Imamo težavo z zagotavljanjem njihovega varstva,« odgovarjajo.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Šrilanko je 26. decembra 2004 razdejal strahovit cunami. Šrilančani so bili v šoku. In kaj je storila šrilanška vlada, ko so bili Šrilančani v šoku – ko so bili prestrašeni in dezorientirani, ko torej niso bili pri sebi? Nič, ribiška naselja, ki jih je razdejal cunami, je zradirala, ljudi odselila, jim v imenu »varnosti« prepovedala ponovno gradnjo hiš in naselij, obale pa potem prelevila v hotelske komplekse, v fine, butične turistične destinacije.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
»Prihajalo je v valovih. Najprej so spremenili ustavo. Takrat so se sicer najbolj spravljali na begunce. Potem so prišli na vrsto Romi. Strah nas je bilo, kdo bo naslednji. Lani se je homofobni govor v javnosti občutno povečal in začel postajati nekaj normalnega. Mislim, da gre za načrt, kako uspešno utišati vso opozicijo in s tem ranljive skupine,« je stanje skupnosti LGBT+ na Madžarskem opisala Dorottya Rédai. V začetku marca je prišla na 21. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, kjer je skupaj z Andreo Sztraka predstavljala Lezbično organizacijo Labrisz. Dorottya se dobro zaveda, da so se politične razmere na Madžarskem v zadnjih letih zaostrile. Veliko njenih prijateljev se je zaradi tega že izselilo v tujino. Še nedavno je tudi sama učila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, ki je delovala pod sponzorstvom multimilijarderja Georgea Sorosa in ki jo je Viktor Orbán kljub množičnim protestom pregnal iz države. Med drugim zaradi tega, ker so na univerzi proučevali tudi področje študij spolov. Represija konservativne skrajno desne vladajoče stranke Fidesz se sicer povečuje že od leta 2010, ko je prevzela oblast. »Fidesz se je sprva pozicioniral kot krščanskodemokratska stranka. Njegova retorika je vedno vključevala tudi anti-LGBT+ diskurz. Pri tem so bili sprva blagi, saj bi v EU pustilo slab vtis, če prestolnica države ne bi priredila Parade ponosa. So pa zaznali, da obstajajo močne anti-LGBT+ mednarodne struje, s katerimi vedno tesneje sodelujejo in zaradi česar jim je uspelo še bolj zaostriti politiko,« stanje podrobneje razloži poznavalka političnega dogajanja, Teri Szucz iz Budimpešte. Kmalu po tem, ko je stranka Fidesza prišla na oblast, je madžarski parlament sprejel niz kontroverznih ustavnih amandmajev. Januarja 2012 so v ustavo zapisali, da tradicionalno družino sestavljajo le partnerji v heteroseksualnem razmerju in otroci. »Naenkrat smo se znašli zunaj definicije družine ali partnerske zveze,« pravi Dorottya.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
»Epidemija nas je soočila z vprašljivo organizacijo naše družbe«
O Belgiji se v razpravah o epidemiji novega koronavirusa ne govori pogosto. Pa čeprav je neslavna rekorderka. V tej državi so potrdili že skoraj 55 tisoč primerov okužb, bolezen pa je zahtevala že skoraj devet tisoč žrtev. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Belgijo med vsemi svetovnimi državami virus doslej najbolj prizadel.
-
15. 5. 2020 | Družba
VIDEO: V'n sm vzel bicikl, razkužil sem ga mal'
Sobotni večeri so na TV Sloveniji rezervirani za satirično oddajo Kaj dogaja? Z Jonasom, ki se vsakič zaključi s parodijo oziroma priredbo znane slovenske skladbe, ki se je loti Tilen Artač. Novo podobo je tokrat dobila skladba Bicikl, ki so jo v luči protivladnih protestov na kolesih, ki bodo potekali tudi danes (kot vsak petek) ob 19. uri, objavili že prej.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Sredi marca, ko se je epidemija novega koronavirusa uradno spremenila v pandemijo in se je v Evropi prižgal rdeči alarm, smo se morali mnogi popotniki nemudoma evakuirati v domovino, saj je bila napoved bližnje prihodnosti v daljnih krajih, kjer so iz dneva v dan potrjevali več in več potrjenih primerov okuženih, izjemno mračna. Svojci, uslužbenci veleposlaništev, uslužbenci zunanjega ministrstva in krizne konzularne celice so nam v skrb zbujajočem in zaskrbljenem tonu velevali, naj se čim prej vrnemo v Slovenijo, saj bomo sicer verjetno obtičali v tujini: letalski promet je namreč počasi ugašal, letališča so zapirala svoja vrata, države so zapirale svoje meje. Službe za pomoč strankam in klicni centri letalskih družb so bili tako preobremenjeni, da smo se lahko za potencialno reorganizacijo in menjavo datuma povratnega leta dogovarjali zgolj osebno na letališčih, kjer pa je vladal totalen kaos. Na glavnem letališču v Mexico Cityju smo bili del velike horde zaskrbljenih potnikov, ki so v paniki želeli priti domov, a ni bilo jasno, ali bo to sploh mogoče: vsi leti Lufthanse, ki so bili prvotno načrtovani iz Mehike v Evropo, so bili odpovedani, razen enega samega večernega leta, ki pa je bil prepoln. Skupaj z okoli stotimi potniki smo pristali na čakalni listi: letališki uslužbenci so nam povedali, da nam bodo kakšne pol ure pred zadnjim možnim letom v Frankfurt sporočili, ali kdo izmed potnikov, ki ima rezerviran sedež na letalu, ni prispel, saj lahko v tem primeru morda zasedemo njegovo mesto. Ko je napočila ura, je uslužbenka Lufthanse začela klicati imena srečnežev, ki so jih izbrali po neznanem kopitu. Vzdušje je bilo resnično tesnobno: živčnost, ki nas je mučila, je spominjala na študijska leta, ko smo s kolegi čakali, da nam sporočijo, ali smo opravili kakšnega od ključnih izpitov. Ko so poklicali naša imena, se nam je od srca odvalila ogromna skala.
-
14. 5. 2020 | Družba
Večina podpira proteste na kolesih
Zaskrbljenih zaradi epidemije koronavirusa je vedno manj, kritičnost do vladnih ukrepov za zajezitev zopet narašča in večina podpira proteste na kolesih ter zahteve in stališča protestnikov. Tako je pokazala zadnja javnomnenjska raziskava Valicona, ki meri ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno, rezultate pa javnomnenjska agencija objavlja vsak četrtek. Raziskave ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
-
14. 5. 2020 | Politika
Četudi dobi par bitk, v tej vojni, žargon je njegov, Janez Janša ne more zmagati. Četudi se zdi, da nima česa izgubiti. Če bodo tisti, ki so ga pomagali izvoliti v državnem zboru, še naprej tiščali glave v pesek, bo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021 sicer lahko v nekdanji rezidenci »množičnega morilca in diktatorja« na Brdu organiziral Vrh EU-ZDA in gostil slovenskega tvit-zeta. Če pa se mu mislijo partnerji kaj veliko upirati, jih bo vse z največjim veseljem »po ustavnem postopku« pognal na ... volitve.
-
14. 5. 2020 | Politika
Pismo evropski komisarki: Hojseve trditve ne držijo, prepričajte se sami
Piščalka – iniciativa za zaščito žvižgačev, svobode medijev in vladavine prava –, ki je nastala iz Facebook skupnosti Skupina podpore Ivanu Galetu (ta ima že več kot 74 tisoč podpornikov), je pisala odprto pismo Veri Jourovi, podpredsednici Evropske komisije in evropski komisarki za vrednote in transparentnost. Gre za odziv na telefonski pogovor, ki ga je Jourova imela z notranjim ministrom Alešem Hojsom, v katerem ji je slednji zatrdil, da je »skrb za varnost novinarjev in preostalih državljanov prioriteta vlade«.
-
14. 5. 2020 | Politika
Svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja
Na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede smo zaskrbljeni zaradi različnih oblik podrejanja novinarstva ter poniževanja novinark in novinarjev, ki so z nastopom nove vlade postale del vsakdana. Poseganje v avtonomijo novinarskega poklica oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje.
-
14. 5. 2020 | Politika
To je naslovnica jutrišnje Mladine
Jutri izide nova Mladina! Fotografija na naslovnici je delo Gašperja Lešnika (Trg republike, Ljubljana, 8. maj 2020). Letošnja 20. številka Mladine bo na voljo od 15. maja pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani. Vabljeni k branju! #Mladina20
-
14. 5. 2020 | Svet
Ta sistem temelji na izkoriščanju ljudi in narave
Več kot 1000 strokovnjakov in 66 organizacij iz vsega sveta je objavilo pismo, v katerem pozivajo vlade k trajnostni odrasti kot načinu za spopadanje s koronavirusno krizo. S trajnostno odrastjo lahko zgradimo socialno pravičnejši in bolj trajnosten sistem ter preprečimo nadaljnje krize, so prepričani.
-
14. 5. 2020 | Politika
Koronavirus ni nastal v laboratoriju
»Zaskrbljujoč dodaten znak, da je covid-19 nastal v laboratoriju,« je Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, na Twitterju komentiral tvit druge uporabnice družbenega omrežja, ki je delila povezavo na članek ameriškega Washington Posta.
-
14. 5. 2020 | Družba
»Vlada, ki zdaj neti prepire z mediji, ljudem dela medvedjo uslugo«
"V tem obdobju močno potrebujemo dobro in odgovorno novinarstvo. Med pandemijo, državno krizo ali v izrednih razmerah v državi potrebujemo dva glavna vira informacij. Prvi vir je odgovorna vlada, torej odgovorni politiki, drugi vir pa mora biti neodvisen. To so novinarji, mediji, ki morajo ljudem posredovati pomembne novice, ki jih potrebujejo, da se zavarujejo. Ena izmed težav je, da zdaj nimamo tako odgovorne vlade in političnega vodstva, kot bi ju morali imeti. To pa vsem otežuje življenja, še posebej pa novinarjem, ki opozarjajo na napake in poročajo, kaj se dogaja."
-
14. 5. 2020 | Družba
V službo ali ne, to je zdaj vprašanje ...
Nedeljski Johnsonov nagovor, ki naj bi prinesel odgovore glede izhoda iz karantene, je Otočanom prinesel le kup shakespearjevskih vprašanj o tem, ali naj gredo v službo, ostanejo doma, se srečujejo z ljudmi ali ne, posedajo zunaj ali samo telovadijo ...
-
14. 5. 2020 | Družba
»Ravno zato, ker se je mudilo, bi moralo biti previdnosti v glavah odločevalcev precej več«
"Vedno se bom odločno odzivala na dogajanja v družbi s področja moje stroke. Vedno bom odločno podpirala, da če nekomu nekaj ni všeč, to lahko glasno pove – velja za vse strani političnega in družbenega življenja. Vedno bom pa tudi jasno in glasno povedala, da ne podpiram skrajnosti in jih nikoli ne bom – v dialogu in dejanjih – levih in desnih nesprejemanj drugačnosti, sovražnih in nestrpnih besed, zaničevalnega in grobo žaljivega odnosa, zmerjanja … pravzaprav alergije na kogarkoli, ki ni naš. Dokler se bomo šli partizane in domobrance, naša družba ne bo srečna, bo razklana, razdvojena. Prepiri ne prinašajo napredka, nasprotno, zavirajo ga. Konstruktivna kritika, nasprotno, če jo druga stran hoče slišati, lahko doprinese k izboljšanju razmer. Prepričana pa sem, da le takrat, ko nekdo napake ne naredi namerno, temveč zaradi neznanja. Ko se napake (nezakonitosti) delajo namerno, zavestno, pa vrag odnese šalo."
-
14. 5. 2020 | Svet
Vsem gospodinjstvom boni za restavracije
Dunajski župan Michael Ludwig je napovedal, da bodo za ponoven zagon gostinske dejavnosti vsem gospodinjstvom v mestu podarili bone za obisk restavracij in kavarn. Enočlansko gospodinjstvo bo tako prejelo bon v vrednosti 25 evrov, veččlansko pa za 50 evrov.
-
14. 5. 2020 | Kultura
Boris A. Novak: Svoboda je glagol
brisana pesem
-
14. 5. 2020 | Kultura
TV napovednik od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo dokumentarec David Lynch: Umetniško življenje, kostumsko melodramo Njihova najboljša zgodba, postavljeno v propagandni oddelek britanske vlade v času nemškega bombardiranja Londona, komedijo Barton Fink, ki se odvija v Hollywoodu v zgodnjih 40. letih, dramo Čudežu naproti, strastno zgodbo o ljubezni, ki ni mogla preživeti, dokumentrani film Miles Davis - rojstvo cool jazza.
-
14. 5. 2020 | Kultura
Spletni koncert Katalene in zbiranje sredstev za projekt Solidarni s kulturo
V Konjeniškem parku Starošince bo 15. maja ob 20.30 ob mednarodnem dnevu družin koncert skupine Katalena, ki ga prireja Zavod Nazaj na konja – Družinski center Kidričevo. Dogodek, ki bo potekal prek spleta, se bo odvil pod geslom "ker iz družin zraste družba."
-
14. 5. 2020 | Kultura
Gledališče Ane Monro v okviru akcije Ana pod oknom od sredine aprila izvaja nenapovedane interaktivne ulično-gledališke nastope na javnih površinah stanovanjskih sosesk v Ljubljani ter glasbeno-cirkuške animacije v zaselkih na Vipavskem in Goriškem (t. i. podeželska sekcija). Stanovalci si njihove nastope lahko ogledajo z oken in balkonov, mnogi pa njihov obisk izkoristijo tudi za sproščeno druženje na dvorišču ali družinski piknik.
-
14. 5. 2020 | Politika
»Ovaduštvo bi morali izpraskati iz našega nacionalnega značaja«
"Spreminjanje slovenskega narodnega značaja je zelo zahtevna in ambiciozna naloga. V marsičem je ta program uresničen v skupni zmagi nad nacizmom in fašizmom, prav gotovo pa tudi v polni uveljavitvi suverenosti Slovenije in v spremembi Slovencev iz naroda v nacijo v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja. Gotovo pa je pri spreminjanju tega značaja ostalo še nekaj odprtih nalog, ena izmed njih je odnos do ovaduštva."
-
13. 5. 2020 | Politika
Ko je prejšnji mesec parlamentarni odbor za zunanjo politiko obravnaval vladni odgovor Svetu Evrope na prijave o pritiskih na medij – vsebino t.i. depeše o slovenskih komunističnih medijih, je zunanji minister Anže Logar (SDS) nastopil precej arogantno, nakar se je poslanskim vprašanjem izognil in predčasno zapustil zasedanje, češ, da ima druge obveznosti. Ker zunanje ministrstvo Mladini na vprašanje, kakšne obveznosti je na tisti dan Logar imel, ne želi odgovoriti, smo za pomoč prosili bralce. V nadaljevanju objavljamo njihova vprašanja in odgovore zunanjega ministrstva.
-
13. 5. 2020 | Politika
Življenje se je z majem začelo normalizirati. Za preprečevanje širjenja okužb je veljavnih vse manj uradnih omejitev, ključni poudarek je zdaj na odgovornosti posameznikov. Bo to dovolj za preprečitev drugega vala okužb, pred katerim nas opozarjajo strokovnjaki in kakršnim smo priča v nekaterih drugih državah?
-
13. 5. 2020 | Politika
Prve razpoke v koaliciji: DeSUS in SMC z nežno kritiko SDS
V nekaterih političnih strankah, tako koalicijskih kot opozicijskih, so se kritično odzvali na ponedeljkov zapis premierja Janeza Janše o medijih, ostri pa so tudi do spremnega dopisa zunanjega ministra Anžeta Logarja k medresorskemu poročilu o vladavini prava v Sloveniji. V koalicijskih SMC in DeSUS se od dopisa distancirajo.
-
13. 5. 2020 | Politika
Pomagajmo si še v praksi, ne le s puhlimi besedami na tiskovnih konferencah!
V ponedeljek smo bili priča fiasku novinarske konference ob zagonu izobraževalnega sistema. Pričakovali smo ministrico, predstavnika NIJZ in ZRSŠ. Namesto ministrice smo dobili državnega sekretarja, za katerega sem začela po nekaj minutah trepetati, ali bo zdržal do konca, kajti njegova trema je bila tako očitna, da se ti je človek zasmilil. Ga pa povsem razumem, tudi sama bi bila tik pred kolapsom, če bi morala te neživljenjske dokumente predstavljati javnosti. O vsebini povedanega raje ne bom, saj tiskovna konferenca, če se temu sploh lahko tako reče, ni pojasnila praktično nobene zagate, s katero si danes belijo glave vodstva šol in vrtcev.
-
13. 5. 2020 | Družba
»Ni vode na svetu, ki bi umila umazane roke nove desničarske vlade«
"Želja, da ostanem zvesta sama sebi, kajti sebi sem prva avtoriteta, ki jo moram spoštovati. Če izgubim ugled, to ni tako pomembno. Ne smem pa izgubiti časti in dostojanstva. To, da si je treba roke umivati, bi si pa morala kot glavno nalogo zadati nova desničarska vlada. Ni vode na svetu, ki bi umila njihove umazane roke. Virus pride in gre, tako kot vsaka vlada, ampak koliko smradu pusti za sabo, je pa treba vprašati predsednika te aktualne vlade."
-
13. 5. 2020 | Družba
Janševa vlada je pretekli teden objavila poročilo o nabavi zaščitne opreme za boj proti koronavirusu. Ne preseneča, da je vsebina posvečena predvsem kritiziranju vlade Marjana Šarca in njenega odziva na izbruh. Poleg tega vlada ugotavlja, da sama ni kriva za nepravilnosti pri naročanju opreme, saj naj bi edine sporne pogodbe podpisal Ivan Gale.