SDS pritiska na urednike informativnega programa TV Slovenija

Prejšnji teden je poslanska skupina SDS zaradi razmer na RTV Slovenija vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za kulturo, ki mu predseduje Sara Žibrat iz Gibanja Svoboda. V obrazložitvi je vodja poslanske skupine Jelka Godec navedla že znane utemeljitve o tem, da je vladajoča koalicija pod geslom depolitizacije prevzela RTV, opravila čistko, poleg tega pa še zvišala RTV-prispevek.

Luciferke in čarovnice

Nedavni obisk Marine Abramović v Sloveniji je odmeval, kot ni še noben njen obisk doslej. V svetu ena najvidnejših sodobnih umetnic in najvidnejša performerka, hkrati pa ena najradikalnejših in najbolj angažiranih raziskovalk lastnega telesa kot vira in nosilca umetniške ekspresije, je tu seveda bila že velikokrat, pri nas smo si lahko skozi leta ogledali tudi kar nekaj njenih del, nazadnje v Piranu, največ pa je z njo sodelovala Moderna galerija, ki je leta 1998 gostila tudi njeno samostojno razstavo, pospremljeno z dodatno razstavo in performansom v Cankarjevem domu. Pa vendar se zdi, da je šele njen tokratni obisk, ki je bil del priprav na razstavo v Cukrarni (čez eno leto bo na ogled razstava skupnega ustvarjanja z Ulayem), pritegnil tudi zanimanje najširših množic. Podobno je vse od leta 2010, ko je Marina Abramović v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA izvedla projekt Umetnica je prisotna in tri mesece po osem ur na dan nepremično sedela in zrla v oči na tisoče obiskovalcem, tudi drugod po svetu.

Grožnje s smrtjo nebinarni osebi so dobile sodni epilog

Grayson ima uspešno mednarodno manekensko kariero, nastopal je na modnih revijah najbolj znanih modnih znamk, kot sta Gucci in Rick Owens. Trenutno zaradi študija prebiva na Nizozemskem, kjer je tudi njegova manekenska agencija. Je nebinarna oseba, kar pomeni, da se ne asociira niti z moškim niti z ženskim družbenim spolom. V Sloveniji je bilo to dejstvo pri manekenskem poklicu prej ovira, v tujini, na Zahodu, pa je to zaradi unikatnosti lahko celo prednost.

»Velike države imajo velike elektrarne«

»Manjši si, boljše je, da imaš majhne proizvodne enote. Če si večji, pa si lahko privoščiš veliko enoto. Ali drugače: če francoska družba EDF ’zafura’ en jedrski projekt v Franciji, se to Franciji pri 57 že amortiziranih jedrskih elektrarnah ne pozna nič. Če imamo mi enoto, ki pomeni 30 ali 40 odstotkov celotne proizvodnje elektrike in smo ’kiksnili’ ceno, pa vemo, kakšne posledice to ima,« je glede gradnje JEK 2 v torek na javni predstavitvi svoje študije opozoril Aleksander Mervar, direktor Elesa. O ponavljajočih se napovedih, da bo drugi blok v Krškem zgrajen do leta 2040, pa je dejal: »Ni šans; bolj 2047, 2050.« V polni dvorani je sicer začel z avtorskim seznamom »splošno veljavnih neresnic«, med katere uvršča tudi trditev, da bo elektrika, proizvedena z novimi investicijami v proizvodne vire, cenejša od uvožene.

Janez Janša za sodne boje namenja ogromno denarja

Te dni v Celju poteka sojenje v zadevi Trenta, v kateri je nekdanji predsednik vlade in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša obtožen zlorabe položaja in nezakonite pridobitve stanovanja v času, ko je bil prvič premier. Zdaj že javno govori, da ima občutek, da bo obsojen. Tega občutka se sicer ni mogoče znebiti niti, če preberemo obtožni akt.

Slovenija prvič ne bo plačala za premalo elektrike iz obnovljivih virov

V skladu z evropsko »direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov« bi morala Slovenija že leta 2020 dosegati 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, a ga je prvič dosegla, kot kažejo objavljeni podatki statističnega urada, šele lani.

Pričevanja beguncev, ki jih prestrežejo tunizijski varnostni organi

Sredozemsko morje stoji med obupanimi ljudmi, begunci, migranti iz afriških držav, in Evropo, nekakšno obljubljeno deželo, ki to niti ni. Pot je nevarna. A še zdaleč ne zgolj zato, ker se begunci z juga na pomorsko pot odpravijo v neprimernih in prenatrpanih plovilih. Nevarnost prepogosto preti od drugih plovil, med katerimi je redkokatero zares prijateljsko. V Sredozemlju deluje nekaj ladij nevladnih organizacij, namenjenih reševanju tistih, ki doživijo brodolom. A te so v manjšini, precej več je plovil varnostnih organov severnoafriških in južnoevropskih držav ter obmejne evropske straže Frontex. Namen teh plovil je preprečiti pristanek begunskih čolnov na evropskih obalah, predvsem na otokih.

Opeharjeni oboževalci skupine Oasis

Oasis, eden najpopularnejših britanskih bendov devetdesetih let, ki se je razšel leta 2009, je avgusta napovedal ponovno združitev, novo ploščo in svetovno turnejo. Ker se nostalgija dobro prodaja, so vstopnice za koncerte v Združenem kraljestvu pošle v nekaj minutah, vstopnice za koncerte v Združenih državah Amerike in Kanadi pa so bile razprodane v manj kot eni uri. To se ni zgodilo zgolj zato, ker so na spletno blagajno navalile horde nostalgičnih navdušencev, temveč so zajeten del vstopnic pokupili priložnostni poslovneži, ki bajne vsote služijo s prodajo vstopnic iz druge roke, in sicer po vrtoglavo napihnjenih cenah.

N'toko

8. 11. 2024  |  Mladina 45  |  Žive meje

Komentar / Ljubljana in Trst

Odkar ne potujem več po svetu, je zame vsak premik zunaj mojih standardnih punktov neke vrste kulturni šok. Prejšnji teden sem tak šok doživel celo v Trstu, ki je komaj uro stran od mojega doma in sem ga obiskal že ničkolikokrat. Po dolgi hibernaciji v Ljubljanski kotlini se mi je mesto, ki je kulturno in zgodovinsko tako domače, začelo kazati kot povsem tuje, celo eksotično. Tudi če sem odmislil mediteransko okolje in kulturo, se nisem mogel otresti občutka, da tu obstaja nekaj, česar v slovenski prestolnici ne poznamo. Ulice in trgi so si v marsičem podobni, avstro-ogrska arhitektura prevladuje v obeh krajih, lokali in množice turistov so enaki … a na nobenem še tako zakotnem predmestnem vogalu ne bi mogel spregledati velikanske razlike med življenjem v Trstu in v Ljubljani.

dr. Bogomir Kovač

8. 11. 2024  |  Mladina 45  |  Ekonomija

Komentar / Nova širitev EU

Konec oktobra je bil Balkan v središču bruseljske politike, od srečanja v okviru berlinskega procesa do objave širitvenega poročila in velikega obiska von der Leynove v kar šestih državah Zahodnega Balkana. EU se očitno po dvajsetih letih spet pripravlja na velik združitveni val z novim paketom desetih kandidatk. In v začetku novembra čaka potrditvena predstavitev v evropskem parlamentu tudi Marto Kos v vlogi komisarske kandidatke za širitvene procese. Nobenega dvoma ni, da je za novo bruseljsko administracijo širitev EU eno najpomembnejših strateških razvojnih vprašanj. Lažje je obvladljiva kot reformiranje obstoječe EU, hkrati pa ima novo geostrateško naravo, saj pospešeno zamejuje vpliv Rusije proti zahodu. Toda prav v teh dveh zadregah tiči past. Širitev ne more prikriti kopičenja nasprotij znotraj EU, lahko pa nevarno stopnjuje konflikt z Rusijo. Zahodni Balkan je tu še najmanjši problem. Politični konsenz si bo tukaj Bruselj preprosto kupil, balkanski partnerji ji bodo v zameno podarili nekaj pričakovane mimikrije. Balkan je, kot pravi Andrić, »tretji svet«, obsojen na večno gibanje in nemir, na junaštvo brez slave in mučeništvo brez venca. Boljšega ogledala lastne podobe vase zagledana EU ne bi mogla dobiti.

Je odlok o parku Tivoli nezakonit?

Županu Ljubljane Zoranu Jankoviću sprememba odloka o Tivoliju, s katero je želel omogočiti Magnificov koncert, še vedno meša štrene. Potem ko civilni iniciativi ni uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum, se zdaj porajajo dvomi o tem, ali je bil novi odlok sprejet zakonito. Na ljubljansko občino je pritisnilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor.

Liffe / Apokalipsa zdaj!

Za Ameriko pravijo, da je imperij, ki se ne zaveda, da je imperij. Da je torej kot rimski imperij – in da je ravno v svoji dekadentni fazi, sredi moralnega kaosa, tik pred neizbežnim propadom. Tako meni tudi epski Megalopolis, ki ga je posnel veliki Francis Ford Coppola (zdaj pri petinosemdesetih), avtor treh Botrov, Prisluškovanja in Apokalipse zdaj. Megalopolis, ki ga je Coppola sam financiral (120 milijonov dolarjev, plus 20 milijonov za oglaševanje), je bodisi najboljši film tega tisočletja – ali pa najslabši. Odvisno od tega, kaj v tem tisočletju pričakujete od filma. Če pričakujete kaj nepričakovanega, norega, zateženega, ambicioznega, radikalnega, brezkompromisnega in singularnega, prežetega s sloganiranjem, moraliziranjem, vizijami, mitomanijo in filmskimi sanjami in verjetno obsojenega na propad, če pričakujete film, ki izgleda kot ultimativna stava, stava na vse, in ki se obenem zaveda, da bo vse izgubil, potem je to film, ki ga morate nujno videti – da ne zamudite najboljšega filma novega tisočletja.

Resničnost odseva

Po italijanski premieri aprila v Bologni bo predstava Sveta Ivana Klavniška, ki je nastala v mednarodni koprodukciji, pri kateri sodelujeta tudi Slovensko mladinsko gledališče in skupina Laibach, režiral pa jo je italijansko-slovenski tandem ErosAntEros (Davide Sacco in Agata Tomšič), dočakala še slovensko premiero. To si bo mogoče ogledati v nedeljo, 10. novembra, na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, dan za tem bo sledila ponovitev, potem pa bo predstava odpotovala v Luksemburško narodno gledališče.