Kako nastane populist

Filmska biografija razvpitega ruskega pisatelja Edvarda Limonova (1943–2020), naslovljena Balada o Limonovu (Limonov: The Ballad), je debitirala na lanskem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu – Liffe, zdaj pa precej kampanjsko in negotovo – in tiho, zadržano – blodi po Sloveniji, toda če je le mogoče, si jo – kljub mitomanski poenostavljenosti, spornosti in problematičnosti – oglejte, saj ponuja perfekten vpogled v možgane serijskega populista.

N'toko

1. 8. 2025  |  Mladina 31  |  Žive meje

Kdor govori o rasti produktivnosti in molči o lastništvu, je zamolčal najpomembnejši del težave

»Slovenija z visoko kakovostjo življenja, a nizko produktivnostjo,« se je glasil povzetek letošnjega poročila Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), v katerem je večdesetkrat uporabljena beseda produktivnost in ki bralcem na vse mogoče načine poskuša približati pomen industrijskega napredka. Na predstavitvi so povečanje produktivnosti povzeli kot nekakšno spremembo miselnosti, pripravljenost na pozitivne spremembe: »Ni treba iti v rudnike in garati, treba je ustvarjati, biti izpopolnjen, tega se ne zavedamo dovolj.« V tem so Umarjeva poročila le odmev tisočih člankov in kolumen, ki jih v imenu gospodarskih združenj zadnja leta proizvajajo naši osrednji mediji in v katerih nam vztrajno dopovedujejo, da smo Slovenci premalo dovzetni za »inovativnost« in se nočemo premakniti iz kamene dobe.

Zmotna prepričanja o protipriseljenski politiki

Na Poljskem se v zadnjem času spet krepijo protesti, javni shodi proti priseljencem, protestniki od oblasti zahtevajo strožjo politiko priseljevanja. Samo trenutek, na Poljskem? V evropski državi, ki že dlje velja za najbolj protipriseljensko in v kateri je donedavnega vladala ena najbolj znanih protipriseljenskih strank Zakon in pravičnost?

Film, ki ga ne bo. Ali pač?

Lani spomladi bi se moralo začeti snemanje slovenskega filma NK Svoboda, ki se ga je izkušeni režiser in scenarist Boris Petkovič pod okriljem produkcijske hiše Iridium Film lotil po knjižni predlogi, romanu NK Svoboda Žige X Gombača. A snemanje filma, ki mu je Slovenski filmski center (SFC) za produkcijo namenil 560.000 evrov in polovico od tega v dveh tranšah tudi že izplačal, se ni začelo. To je, tik pred zdajci, presenetilo tudi samo filmsko ekipo. Ker pa so obenem postajali vse glasnejši očitki o domnevni nenamenski porabi sredstev, je SFC jeseni uvedel revizijo. Ta je, kot je te dni poročalo Delo, razkrila, da je bila skoraj polovica že izplačanih sredstev (136.000 evrov), porabljenih nenamensko ali pa neustrezno izkazanih.

Fantastični štirje delajo vse, da bi preživeli ta kruti kapitalizem

Najnovejši nov začetek Marvelove sage o fantastičnem superjunaškem kvartetu – prejšnji, tisti iz leta 2015, je bil dolgočasna, inertna polomija, antispektakel utrujenosti – je videti kot retrofuturistična afirmacija družinskih vrednot. Dogaja se v alternativnih šestdesetih letih, ljudje so optimistični in šarmantni, ljubijo mir, red in soroden kič (da ne rečem vintage), srkajo nove tehnološke igračke, tu in tam se resda pojavi kaka grožnja, recimo Človek krt (Paul Walter Hauser), a jo eksplozivni superjunaški štirje – Reed »Gospod Fantastični« Richards (Pedro Pascal), Sue »Nevidna ženska« Storm (Vanessa Kirby), Johnny »Človeška bakla« Storm (Joseph Quinn) in Ben »Stvor« Grimm (Ebon Moss-Bachrach) – takoj razrešijo in odpihnejo, potem pa se mirno vrnejo k družinski idili in vsakdanjim obveznostim, vsakdanji utopiji. Družinska kosila – in družinski obredi – jim pomenijo več kot milijoni.

Kukla / »Žensko telo ostaja politično bojno polje« 

Režiserka, scenaristka in glasbenica Kukla – gre za umetniško ime Katarine Bogdanović (prej Rešek) – je tik pred svetovno premiero svojega težko pričakovanega celovečernega prvenca Fantasy, ki ga bodo predvajali v tekmovalnem programu filmskih ustvarjalcev sodobnosti (Concorso Cineasti del Presente) na enem najuglednejših evropskih festivalov, 78. filmskem festivalu v Locarnu, ki se začne 6. avgusta. Ujeli sva se prek videoklica med njenim kratkim oddihom v Istri – in na vsa moja opravičila, da jo motim med dopustom, je z nasmeškom odmahnila z roko, češ da se sploh ne spomni, kdaj je nazadnje uživala v resnično pravem dopustu, takšnem brez vsaj kakšnega sestanka in podobnih nujnih opravkov. Sploh pa ne pred tako pomembno premiero.

Nekako bo treba očistiti greznico

Komentarji na novičarskih portalih so pogosto mesto, kjer anonimi uporabniki iz sebe na vulgarne načine izlivajo gnev. Veliko medijev je zaradi odgovornosti do javne razprave komentarje onemogočilo – med drugim je to že pred desetletjem storila tudi Mladina. Večina spletnih medijev v Sloveniji komentarje ohranja. Razlogi pa so poslovni, saj komentiranje zagotavlja bolj množičen obisk spletnih strani.

»Nekaj obsojenih gospodarstvenikov čistokrvnega slovenskega rodu je naredilo več denarne škode kot vsi Romi skupaj podobne v zadnjem desetletju«

Zadnje čase se spet veliko govori o romskem nasilju, a nasilje doživljajo tudi Romi, prav tako pripadniki številnih drugih (narodnih) manjšin in skupin. Pravi sogovornik, kadar govorimo o vseh teh različnih oblikah nasilja, je zagotovo dr. Dragan Petrovec, ki že desetletja spremlja dogodke v družbi in politiki in se nanje odziva v kolumnah, kot govorec na javnih zborovanjih in v intervjujih, kakršen je tudi tale. Z njim smo med drugim govorili o tem, zakaj si za sovražnike vedno izberemo skupine ljudi, ki v resnici niso to, ne pa tistih, ki so. O pozivih k oboroževanju civilnega prebivalstva in streljanju nezaželenih drugih ter o preventivnem etničnem čiščenju. Pa tudi o tem, kako ocenjuje mandat vlade Roberta Goloba, in o tem, ali, če bi dobili novo desno vlado na čelu z Janezom Janšo, pričakuje trumpovski popolni vihar ali morda kaj drugega.

Zaradi električnih skirojev je vsako leto več poškodb

V središču Kranja se je prejšnji teden zgodila velika sprememba. Prešernova ulica, osrednja ulica starega mestnega jedra, je zaprta za kakršenkoli promet. Po njej se bo lahko samo še hodilo – vožnja s kolesi, pa tudi z električnimi skiroji, je prepovedana, vozniki bodo morali s svojih vozil sestopiti in iti peš, če se bodo želeli gibati po njej. Promet bo še vedno potekal po drugih ulicah v središču mesta. Zdi se, da je ukrep kranjske občine še posebej namenjen preprečevanju vožnje z električnimi skiroji, ki z vidika prometne varnosti iz leta v leto postajajo večji problem.

Pri pameti smo dosegli mejo

Vlada je v zadnjih letih občutno povečala sredstva, namenjena znanosti in raziskovanju. Pred štirimi leti je bilo v povprečju na leto v znanstvenoraziskovalno dejavnost vloženih 354 milijonov evrov, letos bo na voljo že 674 milijonov, prihodnje leto je predvidenih več kot 700 milijonov evrov, se pohvalijo na ministrstvu za visoko šolstvo. A kaj, ko je denar le polovica zgodbe. V Sloveniji vse očitneje primanjkuje znanstvenikov. Še leta 2021 so denimo na Institutu Jožef Stefan zapolnili večino mentorskih mest, zadnja leta jim primanjkuje polovica raziskovalcev. Leta 2019 so recimo razpisali 37 mest in zaposlili 35 mladih raziskovalcev, lani, leta 2024, so recimo razpisali 76 prostih mest, a pridobili le 36 mladih raziskovalcev.

Odstrel onemogočajo lovci

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 23. maja izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov. Poldrugi mesec zatem je upravno sodišče odstrel zadržalo do končne odločitve. Dober teden kasneje je bil v časniku Večer objavljen intervju s Klemnom Jerino, profesorjem na Biotehniški fakulteti, ki lastnoročno odmerja vsakoletni odstrel medvedov v slovenskih gozdovih. Naslovljen je bil Blokada odstrela medveda je škodljiva za medveda in ljudi.

Koliko otrok bo še moralo umreti, da se bo nehalo stradanje Gaze?

Posnetki izstradanih otrok, obranih do kosti, so bili preveč, da bi od njih lahko odvrnili pogled tudi najbolj vdani prijatelji judovske države. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi počakal do šabata, da mu ni bilo treba na sestanek varnostnega kabineta povabiti Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča – dveh najbolj skrajnih ministrov svoje vlade, ki bi temu zagotovo oporekala –, ko je razglasil »taktičen premor« vojaških operacij na nekaterih najbolj poseljenih območjih Gaze (Deir el Balah, Al Mavasi, mesto Gaza). In vzpostavitev varnih poti, po katerih bi v to od vojne uničeno enklavo, od katere je ostal večinoma le še prah, lahko prispela nujno potrebna humanitarna pomoč.

Grega Repovž

1. 8. 2025  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Uvodnik / Visoki zastavki

Vtis je, žal, pravi: pred tremi tedni sprožena razprava, ali naj Slovenija ostane članica zveze Nato, se je končala, preden se je dobro začela. Danes je za javnost to zgolj (sicer spreten) manever predsednika vlade Roberta Goloba, s katerim je ustavil populistično predvolilno zlorabljanje srečanja voditeljev Nata v Haagu, na katerem so voditelji ameriških zaveznic z bolj ali manj stisnjenimi ustnicami prikimali ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da bodo za orožje namenjali več denarja. Trump je potreboval to potrditev, da se je doma lahko pohvalil, da mu je uspelo »zlomiti« tudi zvezo Nato, druge države pa so tako ravnale, ker je ameriški predsednik tako nepredvidljiv in »neposlušne« kaznuje predvsem pri gospodarskem sodelovanju. Evropska odvisnost od ameriškega trga je tolikšna, da lahko zamaje celotno evropsko gospodarstvo in s tem doseže osebne proračune malodane vsakega Evropejca, tudi Slovenca. Slovence lahko prizadene prek evropske avtomobilske industrije, od katere je odvisno marsikatero delovno mesto v Sloveniji.

Ali Sova Palestince obravnava enako kot na primer Ukrajince?

»Velika človeška stiska prisili človeka, da se javno izpostavi in tvega vse. Ker preprosto ne more več,« razlaga dober poznavalec zgodbe Palestinca Jaberja Elmasryja, ki jo zadnji teden opisujejo mediji in odpira vprašanja, kako strokovno in profesionalno delujejo agenti naše obveščevalno-varnostne agencije Sova, kako s svojimi metodami vplivajo na življenja najranljivejših in tudi kako Sova najranljivejše obravnava. Ali Sova, kot retorično sugerira sogovornik, Palestince obravnava enako kot na primer Ukrajince?

Militarizacija, d. o. o.

Vlada je prejšnjo sredo sprejela »strategijo obrambne industrije« – strategijo, o kateri ni tekla nobena razprava v slovenski javnosti in katere besedilo je javno objavila skoraj teden dni kasneje, ta torek popoldne. Eden konkretnejših ciljev strategije je, da bo upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding, ustanovil novo državno obrambno podjetje. Se tako uresničuje načrt, o katerem se je špekuliralo pred meseci in po katerem bi v Sloveniji dobili mega podjetje za proizvodnjo oborožitvenih sistemov, ki bi ga država vzpostavila z domačim orožarskim podjetjem Valhalla Turrets in nemškim Rheinmetallom?

Spartana ne letita, a bomo morda vseeno kupili še tretjega

Vojaški transportni letali Spartan smo v Sloveniji kupili zaradi mnogoterih civilnodružbenih in humanitarnih razlogov, kot je leta 2021 nakup upravičeval tedanji obrambni minister Matej Tonin. Osemkolesnike Patria bomo uporabljali za prevoz nosečnic, letala Spartan pa pri gašenju gozdnih požarov in pri transportu kritičnih dobrin, je napovedal. Petnajstega januarja 2021 je obrambno ministrstvo sporočilo, da z nakupom letal Spartan Slovenija postaja neodvisna pri zagotavljanju zračnega transporta: »Lanski izbruh pandemije covid-19 je pokazal, da smo bili pri evakuaciji svojih državljanov iz tujine v domovino in pri zagotavljanju zalog zaščitne opreme odvisni večinoma od drugih prevoznikov,« so sporočili.

Zmaga loške iniciative

Civilna iniciativa »Loka, mesto vseh«, ki združuje skoraj tisoč občanov Škofje Loke, je na upravnem sodišču nedavno dosegla pomembno zmago: priznan ji je status stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za Malo hidroelektrarno Puštal.