-
14. 5. 2019 | Kultura
Ko stereotipne poglede na sodobno umetnost jemljemo dobesedno
Na Novi pošti in drugih prizoriščih v Ljubljani bo od 15. do 18. maja potekal Festival performansa, ki je nastal v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča. Po lanskoletni delavnici z berlinskim kolektivom Center za politično lepoto, na kateri so se ukvarjali s sovražnim govorom, festival performansa izhaja iz idej o performansih, kot so bile zapisane v anonimnih spletnih komentarjih proti lanskima nagrajenkama Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar. Kuratorja festivala sta Urška Brodar in Janez Janša.
-
14. 5. 2019 | Kultura
Ljubljana v objemu intimnih svetlob
Od 16. maja do 15. junija bo v Ljubljani potekal 13. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki se ponovno podaja v svetlobno zasedbo javnega prostora v mestnem središču, kjer se lokacijam v okolici Križank in Galerije Vžigalica pridružuje tudi nekaj novih prizorišč. Letošnji festival se posveča raziskovanju meja, zato se bodo tokrat podali tudi v nekatere mejne predele mesta – natančneje na Fužine, kjer se v drugem festivalskem sklopu obeta vrsta postavitev, večinoma nastalih v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, ter v AKC Metelkova mesto. Vrsta projektov bo tudi letos izvedena v sodelovanju z dijaki in študenti različnih ljubljanskih srednjih šol, fakultet in akademij, s čimer vztrajajo pri vzgoji ter izobraževanju novih generacij kreativcev.
-
13. 5. 2019 | Družba
Tovarna Rog: Brez dialoga in kompromisa se lahko spor zgolj ponovno zaostri v fizični obračun
Uporabniki in uporabnice Avtonomne Tovarne Rog z zaskrbljenostjo spremljajo izjave in poteze vodstva Mestne Občine Ljubljane (MOL). "Ta z zavračanjem dialoga, nepriznavanjem delovanja uporabnikov, finančnimi sankcijami in neprikritimi grožnjami z deložacijo namreč nakazuje, da se obeta ponovitev konflikta iz leta 2016," navajajo v odprtem pismu za javnost.
-
13. 5. 2019 | Politika
Za resnico so današnji časi težki, zlasti v političnem življenju. Povsod od predvolilnih govorov do virov novic na družbenih omrežjih (news feed) cvetijo napačne informacije, dezinformacije in namerne laži. Še hujše je, da številni komentatorji ugotavljajo, da je veliko ljudi do tega brezbrižnih, je v govoru v Bruslju, katerega del je objavil die Zeit, dejala Sophia Rosenfeld, profesorica zgodovine na univerzi Pennsylvania. Manj nas zanima, ali informacije držijo, kot čustveno zadovoljstvo ali dobiček. To so razmere, ko demokracija lahko brez težav zdrsne v avtoritarizem.
-
13. 5. 2019 | Družba
Včerajšnja (ampak tudi jutrišnja) novica je, da je človeška vrsta s svojim življenjskim slogom, stalno rastjo, kapitalizmom in tehnologijami, ki temeljijo na uporabi fosilnih goriv, uničila in še naprej ogroža habitate in populacije drugih vrst do te mere, da kmalu ne bo ostalo veliko živalskega sveta, razen tistega, ki je del prehranjevalne verige ali masovne vzreje (pa še ta ni vzdržen).
-
13. 5. 2019 | Kultura
Kdo bo prejel letošnjo Nagrado skupine OHO?
V Galeriji P74 v Ljubljani bodo 14. marca ob 19.00 že štirinajsto leto zapored razglasili zmagovalca Nagrade skupine OHO ter odprli razstavo nominirancev, ki jih je izbrala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Barbara Borčić (kritičarka in kustosinja), Mojca Grmek (kustosinja) in Dalibor Martinis (umetnik). Letošnji nominiranci so: Nika Ham, Danilo Milovanović, Špela Škulj in Tadej Vaukman.
-
13. 5. 2019 | Kultura
V Slovenski filharmoniji v Ljubljani bo 13. maja ob 19.30 premiera poetičnega filma Zgodovina ljubezni v režiji Sonje Prosenc, ki ga bo pospremil nastop dua Silence. Čuten in vizualno razkošen film, ki je nastal v koprodukciji med Slovenijo, Norveško in Italijo, je svetovno premiero doživel na festivalu v Karlovih Varih, kjer ga je žirija nagradila za izjemen uetniški dosežek. Na Festivalu slovenskega filma si je prislužil dve vesni, režiserka je prejela še nagrado Štigličev pogled, ki jo Društvo slovenskih režiserjev podeljuje za izjemno režijo, direktor fotografije Mitja Ličen pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev za najboljšo fotografijo v celovečernem filmu.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Uvodnik
V sredo so v državnem zboru na odboru za zdravje zavrnili predlog domnevno usklajenega amandmaja koalicije, s katerim bi zdravstvenim domovom in drugim zdravstvenim institucijam preprečili hitro privatizacijo zdravstvenega sistema. Kot je zdaj jasno (ne nazadnje so to zapisali v svoje pogajalske zahteve), zdravniške organizacije poskušajo prisiliti državo, vlado in ministrstvo za zdravje, da bi zdravnikom dopustili, da z zdravstvenimi zavodi sklepajo individualne poslovne pogodbe. Da postanejo zdravniki podjetniki. Da torej ne bi bili več zaposleni, ampak poslovni partnerji, ki se sami pogajajo za plačilo in seveda tudi za obseg dela. Pri tem namreč manipulirajo s svojimi kolegi, bolniki in javnostjo.
-
10. 5. 2019 | Politika
Zakaj ni razloga, da bi Slovenija še naprej izpolnjevala napačne zahteve evropske komisije, v pogovoru pojasnjuje novinar Mladine Borut Mekina. Prisluhnite! Več pa v članku z naslovom Kdaj bomo spregledali? #Mladina19
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/618512748&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Verjetno najboljša ponazoritev predanosti, pedantnosti in pridnosti slovenskih uradnikov je zakon o bančništvu. To je primer, ki ga ekonomist Jože Mencinger najraje omenja: dopolnjevanje bančne zakonodaje. Gre pa takole. Prvi zakon o bankah in hranilnicah iz leta 1991, ko smo dobili tolar, je imel 5006 besed. Ko je leta 1999 nastajal drugi zakon o bančništvu, je bilo že gotovo, da bo Slovenija skupaj s preostalimi nekdanjimi socialističnimi državami vstopila v EU. Zakon je zato že vseboval vsebino različnih direktiv, ki so nastajale v EU in naj bi zagotavljale varno poslovanje bank. Zanj je bilo potrebnih 25.185 besed, petkrat več kot za prvega.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Bilo je pred več kot dvajsetimi leti, v parlamentu je še sedel Ivo Hvalica, tisti jezikavi poslanec SDS, ki se je razšel z Janezom Janšo. Hvalica je bil znan po dolgih poslanskih govorih, retoričnih biserih in spodrsljajih, gromovništvu, težko ga je bilo poslušati, a bil je vztrajen, zato je bil nekaterim všeč. Žrtev ni izbiral; nekoč je Nikolaju Žibertu, nekdanjemu podsekretarju za šolstvo, v govorni vnemi zabrusil, da je koruptiven, na ministrstvu naj bi se dogajal »čisti kriminal«. Žibert se je čutil razžaljenega in v dolgem odškodninskem postopku uspel. Hvalica je moral zaradi izrečenih besed v parlamentu skupaj s sodnimi stroški plačati okoli 10.000 sedanjih evrov. Šlo je za civilni postopek, v katerem so na koncu odločali ustavni sodniki in zapisali, da je Hvalica izrekel »jasen, konkreten in nedvoumen očitek korupcije, torej hudega kaznivega dejanja«, hkrati pa ni navedel nobenih dejstev, ki bi očitke potrjevali.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Violeta Tomić je po duši lokalpatriotka. Rodila se je v Sarajevu in otroštvo preživela v Beli krajini, kjer je med sodelovanjem pri vaških aktivnostih vzljubila kulturo. Med letoma 1987 in 2002 je delala v Mestnem gledališču Ljubljanskem, dokler, kot pravi sama, ni na svoji koži občutila stranpoti kapitalizma. In šla v politiko. Leta 2014 je bila prvič izvoljena na listi Združene levice, kjer je zdaj namestnica koordinatorja stranke Levica in od začetka tega tedna tudi t. i. spitzenkandidatka Evropske levice na evropskih volitvah, ki ima v 750-članskem evropskem parlamentu 52 sedežev. Je tako rekoč kandidatka za predsednico evropske komisije.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Družba
Norma Korošec, mlada konservativka, pri kampanji proti družinskemu zakoniku tesna sodelavka Aleša Primca, zdaj pa kandidatka za evropsko poslanko pri Brščičevi stranki Domovinska liga (Dom), je na družabnih omrežjih objavila videoposnetek, v katerem pravi: »Vsak kužek, ki je večino časa v stanovanju, mora imeti opravljena vsa cepljenja, če ga lastnik želi vzeti čez mejo.« Nato dodaja, da »nezakoniti migranti pa lahko svobodno trosijo ’tretjesvetne’ nalezljive bolezni, s katerimi smo pri nas že zdavnaj opravili. Kakšna dvoličnost. Vprašanje pa je, kdo bo plačal zdravljenja teh bolezni? Odgovor je – ti, davkoplačevalec. Logično!«
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Liz Castro, katalonska osamosvojiteljica: Katalonci niso radikalni
Elizabeth (Liz) Castro (1965) je ena izmed številnih aktivistov in aktivistk iz Katalonije, ki si v zadnjem poldrugem desetletju vsak po svoje in skupaj prizadevajo za udejanjanje samostojnosti te španske regije. Američanka, ki se je konec osemdesetih preselila v Barcelono in se kmalu uveljavila kot avtorica poljudnih knjig o uporabi spletnih računalniških programov, je leta 2013 uredila zbornik esejev z naslovom Kaj se dogaja s Katalonijo? (What’ up with Catalonia), tri leta kasneje pa je različne vidike katalonskega osamosvojitvenega procesa predstavila še v monografiji z naslovom Veliko zrn peska (Many Grains of Sand).
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Družba
Zasedena parkirna mesta za invalide
Kolumna, objavljena v reviji Lady, je sprožila številna zgražanja, saj je bila do oseb z ovirami izjemno žaljiva. Astrologinja Ema Kurent je namreč navedla, da parkira na mestih, namenjenih invalidnim osebam. Goran Kustura, glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), nam je pojasnil, da so invalidska parkirišča del širšega konteksta pravice do dostopnosti, ki je ena temeljnih podmen sodobnih invalidskih politik. »Te ne temeljijo več na medicinskem modelu in dobrodelnosti, temveč na enakopravnosti, vključevanju in družbeni aktivaciji; gre za t. i. socialni oz. model človekovih pravic,« je dodal.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Zakaj ameriška zamenjava režima št. 68 ni uspela
Na spletu – na portalu offGuardian – je te dni viralno zaplapolal tajni ameriški »Načrt za zrušitev venezuelske diktature«, ki ga je 23. februarja 2018 podpisal admiral Kurt W. Tidd, vrhovni poveljnik Southcoma, južnega poveljstva ameriške vojske. Načrt je naslovljen »Mojstrovina«, alias »Masterstroke«. Kar je precej optimistično. Ali pa samoparodično, če hočete.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Kultura
Blišč in beda knjižnice prihodnosti
V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike.
-
10. 5. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Klubu Božidar bo nastopil nizozemski DJ Young Marco, v Gala hali pa se bosta v okviru spomladanske edicije Zelenega sonca predstavila DJ Borka in Udo Brenner. V Parku Tivoli in K4 bo potekal festival Od:vod, na katerem bo glavni gost house DJ Desyn, ki mu bodo družbo delali člani kolektivov phi, LuckIsOn, Just υs, Kvalitat, Past Present in Sw:idr.
-
9. 5. 2019 | Svet
Večina Evropejcev meni, da mora biti okolje prioriteta, celo na račun rasti
Odmev, ki ga je slišati z ulic Evrope in onkraj nje se glasi "sistemske spremembe, ne podnebne spremembe". Ko se je podnebna aktivistka Greta Thunberg srečala s predsednikom evropske komisije, Jean-Claude Junckerjem, mu je dejala, naj govori s strokovnjaki, a kaj naj le-ti povedo?
-
9. 5. 2019 | Politika
Bo Evropa zrušila Orbanov medijski imperij?
Evropska komisija preučuje, ali naj proti Madžarski uvede postopek zaradi nedovoljene državne pomoči fundaciji Central European Press and Media Foundation (KESMA). Fundacija, ki ima po poročanju portala Politico tesne povezave s stranko predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana Fidesz, je bila ustanovljena novembra lani z združitvijo več sto madžarskih medijev, ki podpirajo vlado. Na podlagi sklepa, ki ga je podpisal predsednik Orban, zanjo ne velja madžarska zakonodaja za področje medijev in varstva konkurence. Opozicijske stranke trdijo, da je ustanovitev fundacije ukrep stranke Fidesz za zmanjšanje medijske pluralnosti na Madžarskem.
-
9. 5. 2019 | Politika
Dokumenti slovenskih kriminalistov razkrivajo, da je evropska komisija neupravičeno zahtevala odprodajo slovenskih bank in podjetij. Zato ni več nobenega razloga, da bi še naprej izpolnjevali njene napačne zahteve. Več v jutrišnji Mladini! Vabljeni k branju! #Mladina19
-
8. 5. 2019 | Družba
Področje javnega naročanja je podvrženo mnogim malverzacijam. Samo zaradi nezadostne zaščite žvižgačev EU pri javnih naročilih vsako leto izgubi med 5 in 9 milijard evrov. Tudi pri nas to področje ni zgledno urejeno, velika črna pika pa je kršenje najosnovnejših delavskih pravic.
-
9. 5. 2019 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo koncert ob 50. letnici Radia Študent, razstavo Hešteg Grda Račka, šesto predstavitev erotične zbirke Grda račka, ki je tokrat posvečena fotografiji, premiero gledališke predstave Jere Ivanc Pesem o Odiseju (Rapsodiseja za dva po Homerju) v režiji Ivane Djilas, koncert synth pop dvojca Still Corners, premiero koncertnega performansa Leje Jurišić in Milka Lazarja z naslovom De Facto (pojdi s seboj).
-
8. 5. 2019 | Svet
Zemlja je izgubila svojo odvetnico
Polly Higgins, okoljske aktivistke, ki je pred devetimi leti OZN predlagala, naj »ekocid« vključi med kazniva dejanja za najhujše zločine, za katerega bi odgovorni morali odgovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), ni več. Prodala je hišo in pustila dobro plačano službo odvetnice ter se povsem posvetila pripravi zakona, na podlagi katerega bi vodilni v podjetjih in ministri v vladah kazensko odgovarjali za škodo, ki jo povzročajo okolju. Na spletni strani svoje organizacije je Polly Higgins zapisala, da je potreben zakon, ki bi spremenil svet.
-
8. 5. 2019 | Svet
Trump in Orban želita več sodelovati
Ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbana povabil, naj prihodnji teden obišče Belo hišo. Kot so sporočili v Washingtonu, bosta voditelja govorila o poglobitvi sodelovanja med državama na številnih področjih. Odnosi med Washingtonom in Budimpešto so se namreč zaradi podobnih ideoloških prepričanj Trumpa in Orbana precej otoplili. Orban je bil v času administracije Baracka Obame pogosto tarča kritik zaradi napadov na svobodo medijev, pravosodje in civilno družbo. Trumpa Orbanov avtokratski način vladanja očitno ne moti.
-
8. 5. 2019 | Družba
Pregon novinarjev, ki so objavili prisluhe Tomažu Lovšetu
Na današnjem sojenju nekdanjim novinarjem in odgovorni urednici Dnevnika Primožu Cirmanu, Vesni Vuković in Suzani Rankov ter zastopniku časnika na okrajnem sodišču v Ljubljani obtoženi niso priznali očitanega dejanja zlorabe osebnih podatkov z objavo prisluhov Tomažu Lovšetu. Med obtoženimi je tudi nekdanji novinar Dnevnika Tomaž Modic, vendar je bil predobravnavni narok zanj prestavljen.
-
8. 5. 2019 | Družba
Konec maja se bo v Veliki Britaniji pričelo svetovno prvenstvo v kriketu. Kriket je zelo priljubljen v nekdanjih kolonijah britanskega imperija, na tekmovanju pa bo nastopilo 10 ekip, med njimi tudi Šrilanka.
-
8. 5. 2019 | Kultura
Iskanje resnice v postfaktičnem svetu
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 12. maja ob 20.00 premiera koncertnega performansa z naslovom De facto (pojdi s seboj), ki je nastal v sodelovanju med plesalko in koreografinjo Lejo Jurišić ter skladateljem in multiinstrumentalistom Milkom Lazarjem. Preko svojevrstnega ustvarjalnega dialoga in ekperimentiranja se umetnika podajata k preseganju lastne avtorske pozicije, da bi izpostavila krhkost in nestabilnost bivanja v aktualnem trenutku ter se dotaknila pristnosti človekove eksistence onkraj vsakršne ideologije ali želje.
-
7. 5. 2019 | Politika
Boštjana M. Zupančiča niso uvrstili med kandidate
Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Boštjan M. Zupančič, ki v zadnjih letih javnost razburja s svojimi skrajno desnimi stališči in izjavami, na majskih evropskih volitvah ne bo kandidat francoske populistične stranke Republikanske ljudske unije (UPR). To je razvidno z liste, objavljene na spletni strani francoskega notranjega ministrstva.
Iskanje brez piškotkov ni možno
