-
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Družba
Ljudje kot vrsta zlepa ne bomo izumrli, toda sedanja civilizacija je tik pred tem, da se sesuje, človeštvo pa se znajde v novem barbarstvu. Grozi, da se bo torej prepleteni, globalizirani svet razbil na koščke, da bodo razpadle tudi države kot organizirane skupnosti z osrednjo oblastjo, da se bodo sesuli urejeni sistemi šolstva, zdravstva, prometa. Da na jutranji prag ne boš več dobil časopisa ali redne količine interneta, da se bodo vrnile zatrte bolezni, da boš bolan šel k padarju, ker zdravnika ne bo, da bo iz pip kapljala okužena voda ali pa še to ne. V nebo bomo gledali s strahom, bali se bomo tal pod nogami.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Če predsednik državnega zbora ne bo odstopil sam, ga lahko večina poslancev na tajnem glasovanju razreši. Matej Tonin je postal predsednik državnega zbora 22. junija. Takrat je bilo to veliko presenečenje, ki je nakazovalo, da bo Slovenijo jeseni vodila desna vlada. Dober mesec dni pozneje so politična razmerja drugačna, predsednik državnega zbora naj bi postal Dejan Židan. Matej Tonin je ob junijski izvolitvi dejal, da gre za začasno funkcijo, »ko pa bo nova koalicija znana in oblikovana nova vlada, sem se z mesta predsednika državnega zbora pripravljen umakniti«. Danes Tonin zagotavlja, da bo »držal obljubo«, a brez zapletov verjetno ne bo šlo.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Lani novembra se je zdelo, da je vsega konec, pogajanja o oblikovanju nove vlade so dokončno propadla, pred vrati naj bi bile predčasne volitve. »Bolje ne vladati kot napačno vladati,« je izustil predsednik stranke, ki je dramatično zapustil zaključna pogajanja, »obžalujem propad pogovorov, a storila bom vse, da bo premagana politična kriza«, je izjavila druga stran.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Metka Pozderac je zadnjih 13 let delala v koprski izpostavi pohištvenega podjetja Lesnina. Poleg rednega dela je opravljala še naloge sindikalne zaupnice. Do lanskega leta je bil odnos med njo in delodajalcem povsem korekten, tedaj pa je vodenje poslovne enote prevzel novi direktor. »Pod njim se je začelo kršenje predpisov. Delali smo prek delovnega časa, imeli smo preveč ur, začel se je mobing, odpovedali so mi že rezervirani in plačani dopust ...« našteva sindikalistka. Ko se kljub njenim opozorilom položaj ni spremenil, je okoli novega leta o tem obvestila sindikat. Kmalu nato je bila na cesti.
-
10. 8. 2018 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Klubu Monokel bo potekal 30-urni maraton, na katerem bodo nastopili NinaBelle, Nina Hudej, Nulla, BLN, Maša in Volk, v baru Božidar Disco Durum & Dojaja, v Gala hali v okviru serialke Wave Riders! Torulsson in Kobayashii, v Trnovskem pristanu pa Fraku, Riba in Moare.
-
9. 8. 2018 | Svet
Iz prve roke o univerzalnem temeljnem dohodku
Finska bo konec leta zaključila projekt poskusne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Novinar Tuomas Muraja, ki v njem sodeluje kot prejemnik, je v Guardianu napisal, da je bilo najpogostejše vprašanje, ki so mu ga glede projekta postavili novinarji skoraj 70 medijev, kako je univerzalni temeljni dohodek spremenil njegovo življenje. »Moj odgovor je preprost. Ko govorimo o denarju, se mi življenje popolnoma nič ni spremenilo. Psihološki učinki tega poskusa pa so bili transformacijski. Po mojem mnenju je univerzalni temeljni dohodek veliko boljši od sistema denarnih nadomestil z zapletenimi obrazci, obveznimi usposabljanji in nesmiselnimi obveznostmi,« pojasnjuje Muraja. Pred izvajanjem testnega projekta univerzalni temeljni prihodek ljudje niso sprejeli manjših del, ker so se bali izgube nadomestila za brezposelnost in zapletenih postopkov za vnovično pridobitev.
-
9. 8. 2018 | Družba
To je jutrišnja naslovnica Mladine
Avtor ilustracije na naslovnici je Tomaž Lavrič, več pa si preberite jutri v novi Mladini >> #Mladina32
-
2. 8. 2017 | Družba
Več Diarej najdete na tej povezavi >>
-
8. 8. 2018 | Svet
Nato je zlata jama za ameriško vojaško industrijo
Predsednik ZDA Donald Trump je julija na vrhu v Bruslju od članic zavezništva Nato zahteval povečanje izdatkov za vojsko. Razlogi za to zdaj postajajo bolj jasni, na spletni strani Strategic Culture Foundation piše Brian Cloughley. Ta njegova zahteva nima nikakršne povezave z obrambo, saj je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg priznal, da »ne vidimo nikakršne preteče grožnje proti kateri koli članici zavezništva Nato« in Stockholm International Peace Research Institute je v svojem poročilu o vojaških izdatkih v letu 2017 navedel, da je Rusija s »66,3 milijarde dolarjev v letu 2017 namenila za vojsko za 20 odstotkov manj kot leta 2016«.
-
9. 8. 2018 | Kultura
Učite se fotografije od najboljših
Uroš Abram je priznan slovenski fotograf, ki je leta 2008 zaključil praško akademijo FAMU. Danes dela za tednik Mladina, kjer objave pospremi s svojimi kreativnimi fotografskimi portreti, med drugim lani razstavljenimi tudi v Narodni galeriji in Lamutovemu likovnemu salonu. V sodelovanju z Galerijo Fotografijo bo Abram konec avgusta svoje znanje ponudil tudi zainteresirani javnosti.
-
7. 8. 2018 | Kultura
Komunističen svet je svet, v katerem ljudje demokratično kontrolirajo bogastvo
Aktivist in glavni pevec skupine The Coup Boots Riley je s Sorry to Bother You stopil v svet filma, za katerega je sam napisal scenarij in ga režiral. Prikazuje zgodbo Cassiusa »Casha« Greena, mladega temnopoltega moškega, ki si je napredovanje v podjetju za telefonsko trženje zagotovil z uporabo »belskega glasu«. Istočasno, ko on napreduje, njegovi sodelavci zaradi nizkih plač in zato, ker nimajo nikakršnih bonitet, organizirajo sindikat. Takšno kolektivno ukrepanje je mogoče redko videti na filmskih platnih.
-
6. 8. 2018 | Politika
Šarec kandidat za mandatarja, Židan za predsednika Državnega zbora
Prvak LMŠ Marjan Šarec je po pogovorih s predstavniki strank SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica razkril, da so se dogovorili, da bo peterica strank v sredo v DZ vložila njegovo kandidaturo za mandatarja. Šarec ob tem pričakuje tudi podporo Levice. Obenem bodo predlagali, naj predsednik DZ postane prvak SD Dejan Židan.
-
6. 8. 2018 | Svet
Koncerni prikažejo samo 17 odstotkov dobička, ki ga dejansko ustvarijo
Ko državam v proračunu zmanjka denarja, to takoj občutijo upokojenci, revni in javni uslužbenci v obliki zamrznitve ali znižanja pokojnin, socialnih podpor in plač. Nekatere vlade varčujejo še pri naložbah, dvignejo davke in prispevke, zlasti davek na dodano vrednost. To je bil glavni odziv vlad, tudi v Sloveniji, na finančno in gospodarsko krizo, ki je izbruhnila leta 2008.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Uvodnik
Pred kratkim je družinska prijateljica opisovala zadrego, ki se imenuje praznovanje 50. rojstnega dne. V današnjem svetu dinamičnih družin je lahko neko praznovanje, kjer je treba združiti njegovo družino, njeno družino, njegovo prejšnjo družino in družino očeta njenih otrok, nenadoma zahtevno opravilo. Njen oče je cinik in rad podreza v družino očeta njenih otrok, zato mora sedeti ob materi, da ga drži nazaj. Zato in zaradi drugih podobnih razmerij morajo biti – vztraja prijateljica – vsi skupaj razdeljeni na tri mize v eni sobi, kar je bilo lastniku restavracije sicer malce hecno in naporno, kot je diplomatsko rekla, a očitno je tudi on vajen vsega. No, vsi se tudi ne poznajo in tudi različnih političnih prepričanj so, ne bi rada, da bi se ravno povprek skregali glede stanja v državi, kar se je zgodilo na zadnjih štirih ali petih praznovanjih.
-
3. 8. 2018 | Politika
Radio Mladina: Manjšinska vlada ali predčasne volitve?
Pogovor z novinarjem Mladine Juretom Trampušem je nastal na podlagi članka Nevarna igra, več pa si lahko preberet v novi številki Mladine >> #Mladina31
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/480584265&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Družba
Te dni velik del Slovencev in Slovenk uživa na oddihu, za Zvezdano Pratneker, glavno sestro na oddelku za travmatologijo v UKC Ljubljana, pa je čas dopustov še posebej naporen. Kadar ni na sestankih ali ne govori po telefonu, hodi po sobah in hodnikih na svojem oddelku in bodri podrejene, ki se včasih še komaj držijo na nogah. Medicinske sestre se ji v odgovor spodbudno nasmihajo, vendar niti same ne vedo, koliko časa bodo zdržale. Dobro se zavedajo, da jih je odločno premalo glede na potrebe oddelka, ki sprejema predvsem zelo zahtevne paciente. Toda čeprav so telesno in duševno izčrpane, pomoči pa ni na vidiku, vztrajajo. »Naš oddelek že deluje predvsem na etični pogon,« z mešanico grenkobe in ponosa v glasu pove Pratnekerjeva. Ter doda: »Ne vem pa, kako dolgo bomo še zmogli.«
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Politika
Nuša Kerševan, nekdanja županja Ljubljane
Nuša Kerševan, zadnja županja Ljubljane pred osamosvojitvijo (in druga ženska na tej funkciji v zgodovini mesta), ima danes 88 let in je še vedno izjemno dejavna, predvsem na položaju predsednice društva Zeleni prstan, ki ureja Pot spominov in tovarištva okoli mesta. Rodila se je v Renčah, na levem bregu reke Vipave, kakih deset kilometrov južno od Nove Gorice. Med vojno je bila premlada, da bi bila partizanka, a odkrito priznava, da se je od »tovarišic«, močnih ženskih osebnosti iz naše polpretekle zgodovine, veliko naučila. V Ljubljano, mesto, v katero je še danes zaljubljena, je s starši, ekonomskimi migranti iz Italije, prišla leta 1934, takrat še otrok. V prestolnici je maturirala, študirala pa je v Beogradu in leta 1950 diplomirala iz zunanje trgovine, po izobrazbi je torej ekonomistka. Izkušnje in znanje je kar 25 let pridobivala v Slovenijalesu, kjer je bila v direktorjevem kolegiju edina ženska. Županovala je med letoma 1986 in 1990, nato je sodelovala pri ustanovitvi Lions kluba Ljubljana, kjer je bila do leta 1995 zakladnica, kasneje se je v klubu posvetila pomoči slepim in slabovidnim ter socialnemu varstvu. V devetdesetih letih je bila članica Socialnih demokratov in celo predsednica strankine veje upokojencev, a je zaradi številnih nerodnosti Boruta Pahorja iz stranke nato izstopila. Danes pravi, da nima več svoje stranke, še vedno pa ima svoje mesto. To ji je leta 2010 podelilo naziv častne meščanke.
-
3. 8. 2018 | Mladina 31 | Kultura
Ali bi bilo treba Cankarja sežgati?
Ivan Cankar je bil slovenski Billy the Kid: vsakič, ko je ustrelil, se je Slovenija stresla. Ni si predpisal slepote, ampak je neprijetni resnici, lobanjam in okostnjakom svoje dobe, pogledal v oči. Slovenci so se ga bali – nikoli niso vedeli, kaj jih čaka, a vedno, ob vsaki knjigi, so vedeli, da bodo dobili več, kot so pričakovali. In zdelo se jim je, da si tega zaslužijo.
-
2. 8. 2018 | Politika
Levica ne bo stopila v vlado, ki jo poskuša sestaviti Marjan Šarec. Razlogov za to odločitev, ki je bila sprejeta v torek zvečer na svetu stranke, je več, a bistveni je naslednji: večina razpravljavcev je bila prepričana, da je ponujena jim koalicijska pogodba neustrezna, da so skratka pogajalci Levice pri peterčku dosegli premalo, predvsem pri vprašanju izdatkov za obrambo, davčni politiki in prodaji NLB. Ali z drugimi besedami, če bi privolili v koalicijski sporazum, bi postali del vlade, ki je kot stranka ne bi podpirali. S tem naj bi razo- čarali volivce. Levica se sicer sodelovanju s Šarcem ni popolnoma odrekla, saj mu je po portugalskem vzoru ponudila projektno zavezništvo, idejo, o kateri se je govorilo že tisto nedeljo, ko so bile v Sloveniji volitve.
-
2. 8. 2018 | Politika
»Volivci so pokazali, da želijo levosredinsko vlado, in na neki način je žalostno, da bi bila ravno Levica tista, ki bi onemogočila levo vlado,« pravi Alenka Bratušek, predsednica stranke, ki velja za najšibkejši člen protijanševske koalicije
-
2. 8. 2018 | Družba
Kaj prinaša združitev Dnevnika in Večera?
Združitev družb Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik oz. Večer, Marka Milosavljevića s fakultete za družbene vede ne preseneča. Pogovori o različnih oblikah povezovanj med medijskimi hišami namreč potekajo že kar nekaj časa, saj je to ena od predvidljivih oblik odziva na negotove razmere na medijskem trgu, je pojasnil.
-
2. 8. 2018 | Pisma bralcev
Generalni direktor RTV Slovenija odgovarja zgodovinarjema
Spoštovana dr. Pirjevec in dr. Repe! Pričakoval sem, da se bosta odzvala na polemiko glede oddaje Intervju, v kateri je dr. Možina gostil dr. Dežmana, in v kateri so bile o vaju izrečene nespoštljive besede in oznake. Razumem vajino ogorčenje.
-
2. 8. 2018 | Politika
Lahko Jeremy Corbyn reši evropsko levico?
Evropske socialdemokratske stranke se morajo upreti krčenju javnih izdatkov, če se ne bodo, bodo njihovi tradicionalni podporniki iz delavskega razreda podprli protipriseljensko skrajno desnico, svari vodja britanske opozicijske laburistične stranke Jeremy Corbyn. Na Danskem se je po poročanju Reutersa o tem pogovarjal z vodjo delavske stranke Lodewijkom Asscherjem. Ta stranka, ki je od leta 2012 do 2017 bila z Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD) v vladi, ki je izvajala varčevalne ukrepe, je na lanskih parlamentarnih volitvah zbrala le 6 odstotkov glasov potem, ko jo je leta 2012 podprlo 25 odstotkov volivcev.
-
2. 8. 2018 | Družba
To je naslovnica jutrišnje Mladine
Več si preberite v jutrišnji številki Mladine >> #Mladina31
-
2. 8. 2018 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo razstavo slik Barbare Jurkovšek, koncert hrvaške emo-macho zasedbe Svemirko, Castle Kolpa Music Festival, na katerem bodo med drugim nastopili Clawfinger, Laibach, Magnifico, S.A.R.S., Plavi orkestar, koncert egipčansko-angleške pevke Natache Atlas in romunske pihalne zasedbe Fanfare Ciocărlia.
-
1. 8. 2018 | Politika
Mesec pravi, da kompromis, ki so ga naredili, pušča dober vtis
Koordinator Levice Luka Mesec je po srečanju z LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS dejal, da je ponudba Levice o projektnem sodelovanju in podpori vladi Marjana Šarca dobro sprejeta. Tako pričakuje, da se bodo v naslednjem tednu dogovorili o protokolu o sodelovanju, Levica pa bo v tem primeru podprla Šarca na glasovanju za mandatarja.
-
29. 6. 2018 | Družba
Zunaj je naša posebna edicija Mladina Intervju 2018, sicer že deseta tradicionalna izdaja, v kateri boste našli 16 poglobljenih pogovorov, 16 aktualnih intervjuvance in 8 novinarjev oziroma 144 strani za zgolj 5 evrov. Za boljše razumevanje časa in prostora. Od medijev in fenomenov do družbe, znanosti in kulture.
-
25. 5. 2018 | Družba
Kakšna je bila pot v holokavst?
Izšla je posebna izdaja Mladine: Pot v holokavst. Kako se je lahko zgodil največji zločin v sodobni zgodovini Holokavst je Evropo in svet zaznamoval za vedno. Zlovešča pripoved o ljudeh. O ljudeh, ki so molčali. O ljudeh, ki so se delali, da ne vedo. O ljudeh, ki so odločali. Zlovešča pripoved o tem, česa je zmožen človek. In vendar si nekateri danes drznejo relativizirati to zgodovinsko obdobje.
Iskanje brez piškotkov ni možno
