• Staš Zgonik

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Evropa dveh prebav

    Avstrijska Nutella ima bogatejši okus in se bolje maže na kruh kot madžarska. Napolitanke Manner, ki so naprodaj v Avstriji, so bolj hrustljave od tistih, ki jih je mogoče kupiti na Madžarskem. Češki ledeni čaj Nestea vsebuje za 40 odstotkov manj čajnega izvlečka kot nemški, ribje palčke znamke Igloo pa vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot tiste, ki jih je mogoče kupiti čez mejo. Slovaška Coca-Cola je sladkana s fruktozno-glukoznim sirupom, avstrijska s sladkorjem. In tudi slovaške ribje palčke Igloo vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot avstrijske. Približno pri polovici izdelkov, ki so jih testirali v vsaki od naštetih držav, so preiskovalci našli po njihovem mnenju pomembne razlike.

  • Jure Trampuš

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Strah, ščuvanje in nespretni sekretar

    »Resnično me je sram, da sem Slovenka. Izviram s Škofij, moja družina je živela tukaj, moji starši,« je v soboto popoldne v središču Škofij, majhnem naselju le streljaj od slovensko-italijanske meje, razočarano razlagala Odinea Zupin.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Dr. Andraž Teršek, ustavnik

    V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled.

  • Izak Košir

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Družba

    Kot voditeljica v civilu, kot gostja pa nuna

    Gledalci so opazili, da je sestra Romana Kocjančič, ki je, oblečena v nunska oblačila, na dan žensk nastopila v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji (poleg nje je sicer nastopila tudi urednica Manca G. Renko) na isti televiziji že dolga leta voditeljica oddaje Obzorja duha. To ne bi bilo nič nenavadnega. A v tej oddaji jo je teže prepoznati, saj ni oblečena kot nuna in ne nastopa kot predstavnica rimskokatoliške cerkve (RKC), temveč je v civilnih oblačilih kakor vsaka skrbno urejena voditeljica. Kar je pričakovano, oddajo o veri in verujočih ne more voditi oseba, oblečena v redovno obleko ene izmed verskih skupnosti.

  • Damjana Kolar

    17. 3. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V Klub K4 v petek prihaja Glenn Astro, ki spada v generacijo mladih DJ-ev in producentov, ki zrahljano in ritmično zaswingano klubsko glasbo sestavljajo iz soula, jazza, housa in sorodnih med seboj izpeljujočih se prvin. V soboto bo v Ambasadi Gavioli praznovanje 5. obletnice kolektiva Innocent Music, na kateri bo prvič pri nas nastopila vroča pariško-berlinska DJ superskupina Apollonia (Dan Ghenacia, Dyed Soundorom in Shonky, poleg nje pa še Nastia iz Ukrajine, ki velja za eno najbolj iskanih didžejk na svetu, Aney F, Uno Taman in Rini Shkembi.

  • Uredništvo

    16. 3. 2017  |  Družba

    Izbrane naslovnice Mladine, ki jih je ustvaril Uroš Abram

    Uroš Abram je Mladinin fotograf, ki ima trenutno v Narodni galeriji v Ljubljani veliko pregledno razstavo svojih dialoških portretov. Je diplomant praške FAMU, sicer pa tudi avtor jutrišnje naslovnice Mladine. Bil je tudi avtor prejšnje naslovnice Mladine in še nekaj drugih zelo odmevnih naslovnic naše revije v zadnjih štirih letih, ki si jih lahko ogladate v fotogaleriji. Ne zamudite pa tudi razstave v Narodni galeriji, ki je res vredna ogleda.

  • Darja Kocbek

    16. 3. 2017  |  Politika

    Lekcija nizozemskih volitev

    Nič manj pomembna, kot poraz skrajnega desničarja Geerta Wildersa je lekcija nizozemskih volitev za sredinske, levičarske in druge stranke v drugih državah v Evropi. Kot navaja New York Times, so nizozemske volitve potrdile, da tradicionalne desnosredinske in levosredinske stranke izgubljajo, krepijo se manjše stranke, zato vlade sestavljajo nestabilne koalicije.

  • 16. 3. 2017  |  Svet

    Nexit: Ali Nizozemcem res nič ne manjka? 

    Sezona se je začela. Od Amsterdama do obale Severnega morja na poljih cvetijo tulipani različnih barv. Če verjamemo njihovim prodajalcem, jih bodo letos prodali več kot 2 milijona, kar je največ doslej. Na tej podlagi bi lahko sklepali, da Nizozemcem, ki so na včerajšnjih parlamentarnih volitvah lahko izbirali med kandidati rekordnih 28 strank, nič ne manjka.

  • Damjana Kolar

    16. 3. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    V četrtek bo v Kinu Šiška nastopila zasedba Divanhana, ki igra fuzijo bosanske glasbene tradicije z jazzom in pop glasbo. V petek bo v Cankarjevem domu na ogled Händlov baročni operni spektakel Julij Cezar v Egiptu, pod katerega se podpisuje dvojec Marin Blažević – Oliver Frljić. V Kibla Portalu bodo odprli pregledno razstavo hiperrealističnih skulptur makedonskega kiparja Žarka Bašeskega z naslovom Aktiviranje receptorjev. V soboto bo v Gabrijelu Cerkno v okviru Festivala Keltika nastopila psihadelična rock zasedba A Love Electric, ki jo sestavljajo člani iz Mehike, ZDA in Argentine.

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Vladne stranke utrjujejo diskriminacijo med različnimi partnerskimi zvezami

    Ministrica Anja Kopač Mrak je pripravila ambiciozno reformo družinskega zakonika, uvajajo se posebna družinska sodišča, predvidene so posvojitve vnukov, nov način odločanja o zakonskih in družinskih sporih … A kot vedno se je znova zapletlo na začetku, pri pojmu zakonske zveze. Četudi se zakon ne dotika pravic istospolnih partnerjev, kakor je bilo leta 2012, ko je družinski zakonik padel na referendumu, je konservativne sile znova zmotila definicija zakonske zveze. Ta naj bi bila preohlapna in žaljiva. Na seji sta ministričin predlog najbolj napadala Metka Zevnik in Aleš Primc, za njimi pa predstavniki NSi.

  • Izak Košir

    15. 3. 2017  |  Družba

    Bodo Zdenko Čebašek Travnik danes razrešili, čeprav tega ne morejo?

    V vabilu na izredno sejo skupščine Zdravniške zbornice, ki bo danes ob 16. uri, je kot edina točka dnevnega reda določeno glasovanje o razrešitvi pred kratkim izvoljene predsednice zbornice Zdenke Čebašek Travnik. Statut zdravniške zbornice v svojem 47. členu o možnosti predčasne razrešitve predsednice sicer to dopušča, vendar le v primeru kadar ta "deluje v nasprotju s statutom in sklepi skupščine". Slednje pa je nedavno izvoljeni predsednici, ki za svoje delo niti še ni mogla dobro poprijeti, res težko očitati. Iz vabila na izredno skupščino tudi ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi predlagatelji razrešitve novi predsednici pravzaprav očitali oziroma s katerim svojim ravnanjem naj bi Zdenka Čebašek Travnik kršila statut oziroma sklepe skupščine.

  • Izak Košir, STA

    15. 3. 2017  |  Svet

    Kaj se skriva v Trumpovih davčnih napovedih?

    Bela hiša je pred kratkim na hitro objavila del informacij iz davčne napovedi predsednika ZDA Donalda Trumpa iz leta 2005. Pred tem je ameriška televizija MSNBC sporočila, da ima prav tako za objavo pripravljene dokumente. Trump je namreč ob 150 milijonih dolarjih dohodka plačal zgolj 38 milijonov dolarjev davka. 

  • 15. 3. 2017  |  Družba

    Tri stvari, ki skrbijo izumitelja spleta

    Predstavljal sem si mrežo kot odprto tribuno, ki bi vsakomur povsod omogočila delitev informacij, dostop do priložnosti in sodelovanje prek geografskih in kulturnih meja, 28 let po vložitvi svojega predloga razlaga izumitelj svetovnega spleta Tim Berners-Lee. V mnogih ozirih se je ta načrt uresničil, v zadnjem letu dni pa je vse bolj zaskrbljen zaradi treh stvari, za katere je treba najti rešitve, da bo splet res lahko orodje, ki služi vsemu človeštvu.

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura

    Generacija tu in zdaj

    Bilo je leta 2013 in na toplo septembrsko jutro smo stali na skoraj praznem Trgu svetega Marka v Benetkah, ko je priletel galeb in pred našimi očmi zmasakriral goloba, ptico, nekajkrat šibkejšo od sebe. Filmski režiser Rok Biček, ki je na Beneškem filmskem festivalu ravno takrat predstavljal svoj prvenec Razredni sovražnik in s katerim smo prej že kakšno uro »brejnstormali«, kako bi zastavili njegov portret, je vzkliknil: »Evo, to je razredni sovražnik!«

  • Uredništvo

    15. 3. 2017  |  Družba

    Z dvigom minimalne plače bi si Slovenija zagotovila »dobre potrošnike« 

    Vodilni slovenski proizvajalec nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov, Lumar IG, je po predstavitvi lanskoletnih rekordnih rezultatov (celotno prodajo uspešno povečali za 40 odstokov) in napovedi bodočega poslovanja odprl pomembna vprašanja na trgu gradnje v Sloveniji. "V praksi se še vedno soočamo s počasnim pridobivanjem dovoljenj, socialni in ekonomski vidiki zaposlovanja pa ne prinašajo zadovoljivih spodbud pri možnostih konkuriranja. Obstoječe strukturne omejitve odločilno vplivajo na panogo montažne gradnje v Sloveniji in, posledično, na podjetja v njej," je poudaril direktor Lumarja, Marko Lukić, ob tem pa odločno apeliral tudi na državo pri nujnih in hitrih reformah, zlasti na področju delovno pravne zakonodaje, ki mora postati bolj fleksibilna. Le-tako se bodo lahko podjetja v panogi razbremenila stroškov dela, obenem pa bi se krepila ustrezna podpora slovenskemu podjetništvu, menijo v podjetju Lumar IG. 

  • Damjana Kolar

    15. 3. 2017  |  Kultura

    Gostovanje slovitega ameriškega plesnega ansambla v Ljubljani 

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 20. marca ob 19.30 gostovala skupina Bill T. Jones/Arnie Zane Company, ki v New Yorku deluje že več kot trideset let. Razvil se je iz sodelovanja med Billom T. Jonesom in Arniejem Zanom (1948–88), ki sta se med prvimi ukvarjala z vprašanji identitete, forme in družbenega komentarja ter s tem nepozabno preoblikovala ameriški ples. Skupina je pri nas že gostovala pred skoraj dvema desetletjema s triptihom, ki je vključeval tudi Jonesov solo nastop. Igra in igra: večer giba in glasbe postavlja Jonesovo inventivno koreografijo ob bok nekaterim najpomembnejšim delom zahodne glasbene tradicije našega časa. Na tokratnem gostovanju bo skupina uprizorila Zgodbo in Ravel: ležeče ali pokončno?, ki sta po več kot desetletju Jonesovi prvi novi repertoarni deli, pri izvedbi žive glasbe pa bo sodeloval Godalni kvartet Accademia.

  • Darja Kocbek

    14. 3. 2017  |  Svet

    Zakaj smo imeli predsodek, da je Azijka na posnetku varuška in ne partnerka?

    Kako sta otroka zmotila profesorja Roberta E. Kellyja, ko je za televizijsko postajo BBC od doma pojasnjeval razmere v Južni Koreji, in kako ju je njegova soproga Jung-a Kim na hitro odpeljala iz sobe, je eden najbolj gledanih posnetkov na družbenih omrežjih v zadnjem času. Na BBC so ob tem opozorili tudi na drugo, manj smešno in prikupno plat. Mnogi ljudje, pa tudi nekateri mediji, so na podlagi videza žene, ki je azijskega porekla, ocenili, da je varuška.

  • Damjana Kolar

    14. 3. 2017  |  Kultura

    Pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja

    V Galeriji Avla NLB v Ljubljani je do 20. aprila na ogled arhitekturna razstava z naslovom V ospredje: pionirke slovenske arhitekture in oblikovanja, ki sta jo v sodelovanju z Galerijo DESSA pripravila Center arhitekture in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Razstava je nastala z namenom osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega arhitekturnega ustvarjanja. Koncept razstave: Center arhitekture Slovenije in Helena Seražin

  • Izak Košir

    13. 3. 2017  |  Družba

    Bi vam bilo všeč, če bi lahko kruh kupili le v kompletu s krompirjem in pašteto?

    "Začetek leta je popestrilo dogajanje na trgu televizijskih vsebin. Podjetje Pro Plus, največji izdajatelj komercialnih programov v Sloveniji, se je 16. januarja umaknilo s prizemnih oddajnikov digitalne televizije (DVB-T), svoje vsebine pa so začeli v paketu petih programov zaračunavati slovenskim operaterjem. Prav vsi največji pa so dvignili ceno paketov, v katere je vključena kabelska oziroma IP-televizija. Zadnji se je za to potezo odločil Telemach," so v svojem zadnjem odzivu na omenjeno problematiko zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). 

  • Darja Kocbek

    13. 3. 2017  |  Politika

    O politiki na Zahodu odločajo družabna omrežja

    Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump "kralj Twitterja", je slovenski predsednik Borut Pahor, znan tudi kot Barbika, "kralj Instagrama". Pahor družabna omrežja za širjenje svojih sporočil uporablja od leta 2012, so pred dnevi poročali tuji mediji. Malo pred tem je Thomas B. Edsall v komentarju v New York Timesu napisal, da internet in njegovi otroci pomagajo razkrajati tradicionalne moralne in etične omejitve v ameriški politiki.

  • Peter Petrovčič

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Pahor ne bo odnehal, dokler še lahko kaj stori za SDS

    Predsednik republike Borut Pahor je ta teden po štirih mesecih razmisleka poslanskim skupinam predstavil tri imena za ustavne sodnike. In s tem le še potrdil, da je idejo o svetovnonazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča zlorabil za imenovanje kandidatov v skladu z željami političnih strank.

  • Damjana Kolar

    13. 3. 2017  |  Kultura

    Pregled sodobne dokumentarne produkcije

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani (Cankarjev dom, Kinodvor, Slovenska kinoteka) bo od 15. do 22. marca potekal 19. festival dokumentarnega filma, na katerem bodo prikazali 23 filmov. Festival ponuja vpogled v raznovrstno sodobno svetovno produkcijo dokumentarnega filma, ki je vse bolj prodorna s svojo aktualno obravnavo družbenih in političnih problemov ter posega v vse pore življenja. V tekmovalnem programu na temo človekovih pravic se bo pet filmov potegovalo za nagrado, ki jo podeljuje Amnesty International Slovenija. Zmagovalni film bo tudi tokrat izbrala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo: Martichka Bozhilova (poslovna direktorica produkcijskega podjetja Agitprop), Tiha K. Gudac (hrvaška filmska producentka in režiserka) in Joe Oklikah.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Talci česa smo?

    V ravnanju te vlade, ko gre za kadrovske poteze, ni nobene logike. Ne da ni logike – zdi se, kot da ljudi, ki jih premier postavlja na ključna mesta, druži nekaj čisto drugega kot strokovnost, usposobljenost ali pač političnost, na primer sodelovanje v isti verski ali šamanski sekti. Zdi se, da je, ko gre za res pomembna mesta, za predsednika vlade Mira Cerarja edino merilo pri izbiri le članstvo v nečem sicer ne ravno izjemnem, ampak nečem, česar mi drugi ne poznamo, kar je javnim očem prikrito. Mogoče gre za neko na pol običajno zadevo, za pripadnost istemu joga studiu ali morda bralnemu krožku. Mogoče gre za ljudi, ki so bili v devetdesetih letih skupaj člani kakšne videoteke. Mogoče so bili njihovi otroci v istem nogometnem klubu. Da gre torej le za to, da se od nekod poznajo. Pri čemer ni jasno, res ne, kaj je ta skupna točka. A če pogledamo kadrovske odločitve predsednika vlade, je to edina racionalna razlaga. Možno je še, da gre za premierove prijatelje, in je to pač ta kriterij za imenovanje. Tudi to je še kar logično. Vse ostalo je namreč zunaj razuma in razumljivega.

  • Izak Košir

    10. 3. 2017  |  Družba

    Radio Mladina: Jure Trampuš o obveznem služenju vojaškega roka

    Pogovor je nastal na podlagi članka ---> Smo se za to borili?

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/311519147&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Omar, teslo

    Pisalo se je leto 2005 in tedaj triindvajsetletnemu Omarju Naberju ni šlo slabo, nasprotno – po zmagi na Bitki talentov pri Mariu Galuniču si je prislužil nastop na Emi, kjer je tudi zmagal in s skladbo Stop zastopal Slovenijo na Evroviziji v Kijevu. Istega leta je izdal svojo prvo ploščo, ki je vsebovala mnoštvo hitov z naslovi, kot so Krasen dan, Ves tvoj svet, Skrivaj sanjava in tudi omenjeni Stop ter Omar, ti teslo in Ni me sram. Radii so to leto vrteli tudi avtorje, kot sta Siddharta in Neisha, a je bil Omar tisti, ki je zasedel prvo mesto po predvajanosti omenjenih hitov.

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Smo se za to borili?

    Matjaž Hanžek, poslanec Združene levice, je vojsko služil še v zlatih časih Jugoslavije, bil je le malo starejši od drugih, ko so ga, 28-letnika, poslali v Smederevo med tankiste. Za sabo je imel pesniško-uporniško obdobje nagajanja oblasti, tako da so bili v vojašnici vnaprej obveščeni, kdo prihaja iz Slovenije. »Nisem niti vedel, zakaj bi moral zapravljati čas, hkrati sem načelno proti militarizaciji družbe, zato sem pred odhodom stavil s prijatelji, da mi bo uspelo iz vojske priti do 29. novembra,« se spominja Hanžek. »Veliko znancev, ki niso želeli služiti, se je vojski uprlo z agresijo, a so naredili napako, ravno vojska je tista, ki zna obvladati nasilje. Sam sem ubral drugačno taktiko, delal sem vse, kar sem moral, dvojno, še več, javljal sem se, čistil sem stranišča, kar je bilo kasneje dokaz, da sem nor. Težave sem imel le z zdravnikom, ki ni verjel, da sem zmešan, dajal mi je tablete, a jih nisem pogoltnil. Po nekaj tednih so me poslali na medicinsko akademijo v Beograd, tam pa sem dobil diagnozo, da sem psihoneurosis nuclearis. Stavo sem dobil. V Ljubljano sem se vrnil tri dni pred dnevom republike.«

  • Izak Košir

    10. 3. 2017  |  Politika

    Pritiski glede zakona o tujcih na varuhinjo ne vplivajo

    Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je prejela nekaj več kot 1.300 podpisov pod peticijo, s katero je pozvana, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o tujcih ali odstopi s položaja. Njeno "doslejšnjo pasivnost, omahovanje in neodločnost" v tem primeru podpisniki razumejo tudi kot "kolaboracijo s totalitarnimi in antihumanističnimi težnjami slabe oblasti".

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Družba

    Prof. dr. Rafael Mihalič, energetski strokovnjak

    Pri oskrbi z električno energijo se v Evropi dogajajo veliki premiki. Kar 90 odstotkov novih elektrarn, ki so bile lani zgrajene na območju EU, izkorišča enega od obnovljivih virov. Več kot polovica novih zmogljivosti pripada vetrnim elektrarnam – te so po skupni nameščeni kapaciteti že presegle zmogljivosti evropskih termoelektrarn na premog.