• Darja Kocbek

    18. 8. 2016  |  Ekonomija

    V pokojninskih sistemih držav OECD manjka 78.000 milijard dolarjev

    Upokojitev z dopolnitvijo 70. leta starosti, kar je danes za sindikate in tudi nekatere politike nesprejemljivo, je bila pravilo v prvih zakonih za zagotovitev socialne varnosti. V pokojninskem zakonu, ki ga je nemški Reichstag sprejel junija 1889, je bil pogoj za pridobitev pokojnine dopolnitev 70. leta starosti in vsaj 30 let plačevanja prispevkov. Šele leta 1916 so v Nemčiji upokojitveno starost znižali na 65 let. V brošuri o nemškem pokojninskem zavarovanju piše, da je delavcu, ki je na leto zaslužil med 550 in 850 mark, po 30 letih plačevanja prispevkov pripadala pokojnina 162 mark na leto.

  • Damjana Kolar

    18. 8. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 18. do 21. avgusta.

  • Monika Čvorak, STA

    18. 8. 2016  |  Svet

    V hrvaškem Tovarniku zgradili sodoben tranzitni center za begunce

    Hrvaško notranje ministrstvo je potrdilo, da so v Tovarniku na skrajnem vzhodu države na meji s Srbijo dokončali gradnjo novega tranzitnega centra, v katerem bodo lahko namestili več kot 60 ljudi. Celoten kompleks se razteza čez nekaj manj kot 16.000 kvadratnih metrov, njegova vrednost je pa približno 27 milijonov kun (3,6 milijona evrov). Večino denarja je prispevala Evropska unija.

  • Igor Mekina

    18. 8. 2016  |  Družba

    V Sloveniji še 4600 modernih sužnjev

    Podatki o trgovini z ljudmi in suženjstvu v 198 državah kažejo, da v 115 državah sveta obstaja veliko tveganje za suženjsko izkoriščanje ljudi. Indeks je pomemben tudi kot podlaga za odločanje ter identifikacijo držav, ki imajo na različnih področjih, od ribolova pa do rudarstva in tekstilne industrije največ primerov sodobnega suženjstva.

  • Borut Mekina

    17. 8. 2016  |  Politika

    Koliko nas stane Nato?

    Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah.

  • Damjana Kolar

    17. 8. 2016  |  Kultura

    Mladi levi letos v treh delih, ki jih bo spremljala tema zgodbe

    Mednarodni festival sodobnih scenskih umetnosti bo že devetnajsto leto zapored v Ljubljani gostil najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta. Letošnji festival, ki bo potekal od 19. do 28. avgusta, bo sestavljen iz treh delov. Prvi bo vključeval predstave, instalacije in intervencije v javnem prostoru domačih in tujih umetnikov iz desetih držav. Drugi del bo zaznamovala mednarodna konferenca Pripravljeni na spremembo (Ready to Change) z naslovom Nove politične mitologije in umetnost, tretji del pa bo umetniški laboratorij Imagine 2020 Lab z naslovom Toxic Tour.

  • Igor Mekina

    11. 8. 2016  |  Politika

    Turški sultan pri ruskem carju

    Osem mesecev po sestrelitvi ruskega letala Su-24, zaradi katerega je Rusija Turčiji uvedla sankcije, sta se turški predsednik Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sestala v Peterburgu in se dogovorila za obnovitev odnosov in ponovno sodelovanje. Vse to je omogočilo junija poslano pismo Erdogana, naslovljeno na Putina. Pismo predsednika Turčije zaradi incidenta z letalom je bilo po pisanju turških medijev deloma napisano v ruskem jeziku, kjer je turški predsednik uporabil rusko besedo "oprostite." Ob tem sta pilota, ki sta sestrelila rusko letalo, že v zaporu - zaradi sodelovanja v državnem udaru in ne zaradi sestrelitve - Turčija pa se je z Rusijo pripravljena dogovoriti tudi o odškodnini. S tem pa so izpolnjene glavne zahteve Rusije v zvezi s tem dogodkom.

  • Staš Zgonik

    16. 8. 2016  |  Politika

    Pahorjev vinski incident

    Slovenija ima v Evropski uniji ekskluzivno pravico do uporabe imena teran. Uporablja se lahko izključno za vino, pridelano iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na Krasu. Hrvaška tej ekskluzivnosti oporeka. Vinarji v hrvaški Istri želijo prav tako pridelovati in polniti teran. Za zdaj so bili v svojih prizadevanjih neuspešni, a postopek pred evropsko komisijo še ni končan ... 

  • Izak Košir

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Predpotopni pogoji

    Štipendije so danes za številne študente in dijake ključne, da se lahko nemoteno šolajo naprej. Razumljivo je, da so pogoji za njih strogi, saj lahko prihaja do številnih zlorab. Malo manj razumljivo pa je, da se leta 2016 pojavljajo tudi pogoji, ki bi jih lahko označili za predpotopne in celo krivične. Za primer vzemimo situacijo mladega avtorja in (zaenkrat še) Zoisovega štipendista, ki želi ostati anonimen. Po izidu prve literarne zbirke je na razpisu za Zoisove štipendije ugotovil, da mu zbirko upoštevajo kot samostojen umetniški dosežek le v primeru, če zanjo prejme dve pozitivni oceni, torej kritiki oziroma recenziji. Dosežek torej ni njegovo delo, temveč delo drugih o njegovem delu. A tu se stvar še bolj zaplete. Štejejo zgolj recenzije, ki so zapisane v Cobissu, digitaliziranem arhivu knjižničnega gradiva. To poleg strokovnih literarnih revij pomeni še kritike iz osrednjih časopisov, denimo Dela in Dnevnika, čeprav so te pogosteje bolj skope in publicistične kot tiste, zapisane na specializiranih spletnih straneh. Prav tako za referenčne kritike ne veljajo za to specializirane radijske oddaje, na primer oddaja S knjižnega trga na 1. programu Radia Slovenija. Spregledane so vse recenzije na radijskih in televizijskih postajah, kar je malodane smešno.

  • Damjana Kolar

    16. 8. 2016  |  Kultura

    Antropološka študija sodobne Poljske

    Na rednem sporedu Kinodvora bo od 22. avgusta dalje na ogled film Telo, poljske režiserke Małgorzate Szumowske, ki je prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo na lanskem Berlinalu. Tragikomična psihološka drama preplete usode treh posameznikov - mrliškega oglednika, njegove hčerke, ki se spopada z anoreksijo in njene terapevtke – ter tri raznolike poglede na vprašanja telesa in duha. 

  • Darja Kocbek

    16. 8. 2016  |  Svet

    Osnovne zdravstvene oskrbe kmalu ne bo več brez sodelovanja Googla?

    Možnosti, da bodo ljudje čez nekaj let lahko dobili osnovno zdravstveno oskrbo brez sodelovanja enega od tehnoloških podjetij, so po napovedi dveh partnerstev postale veliko manjše, kot so bile prej, v Guardianu piše avtor Evgeny Morozov. Alphabet, matična družba tehnološkega giganta Google, in farmacevtski gigant GlaxoSmithKline sta se dogovorila o ustanovitvi podjetja za novo področje bioelektronike, ki vključuje razvoj miniaturnih elektronskih vsadkov, ki bodo sposobni zdraviti več kroničnih bolezni.

  • Staš Zgonik

    16. 8. 2016  |  Družba

    Želatinasti pretendenti za prevlado v svetovnih morjih

    Ljudje imamo meduze najraje, ko nam nanje ni treba misliti. Takoj ko se je treba z njimi ukvarjati, je to praviloma negativna izkušnja. Večina o meduzah ve samo to, da so zdrizaste in potencialno nevarne za kopalce. A daleč od tega, da bi bile vse nevarne, v slovenskemu morju in tudi nasploh v Severnem Jadranu praviloma v večjem številu prebivajo izključno vrste, ki sploh ne pomenijo nevarnosti ožiga ali pa je njihov ožig izjemno blag. Le približno na vsakih deset let morski tokovi k nam zanesejo mesečinke, ki se lahko pohvalijo z najmočnejšim ožigom v Sredozemlju. Prav mesečinke so zaslužne za to, da so se slovenski znanstveniki začeli ukvarjati s preučevanjem meduz.

  • Tea Wutte

    16. 8. 2016  |  Svet

    Teksas se utaplja v viških vetrne energije

    Ameriška zvezna država Teksas kaže, da je mogoče imeti težave tudi zato, ker imaš nečesa - preveč. Takšna dobrina je na primer elektrika in glede na vse večje povpraševanje po njej se sicer zdi, da elektrike nikoli ne bo preveč. Vendar to ne velja za Teksas. Težava seveda ni samo "preveč" elektrike, pač pa predvsem neskladno načrtovanje in vlaganje v energetski sektor. Teksas je namreč v zadnjih letih vlagal velika sredstva v zračne turbine. Okoli 18 000 megavatov moči je tako že priključenih na električno omrežje, 5500 pa jih bo priključenih kmalu. Tu pa se skriva tudi največji problem: težko je v kratkem času zgraditi dovolj infrastrukture, da bi vso to energijo spravili do ljudi. Zato je veliko primerov, ko morajo turbine preprosto izključiti, saj porabnikov električne energije enostavno ni dovolj.

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Rekviem za šibo

    »Ali ni bolje za otroka, ki ima večidel kratek spomin, za njegove nerodnosti kratko malo našeškati, kakor pa, da se mu dolgo pridiguje, kar se počasi privadi, ali kakor pravijo, da se mu ušesa ogladijo?« Tako se je leta 1862 v časniku Učiteljski tovariš spraševal Andrej Praprotnik, eden najuglednejših slovenskih osnovnošolskih učiteljev svoje dobe. »Šiba ne škoduje otrokom, ampak se njihovi naravi prilega. Da se le prepogosto ne rabi, ne škoduje nič, marveč veliko koristi.«

  • Darja Kocbek

    15. 8. 2016  |  Svet

    Absurdne Trumpove izjave niso novice

    Glavne novice v medijih v ZDA so absurdne izjave, ki jih iz dneva v dan stresa kandidat republikanske stranke za predsednika ZDA milijarder iz New Yorka Donald Trump. Avtor Thom Hartmann na portalu Truthout piše, da je sit teh »novic«. Prejšnji ponedeljek je Trump predstavil svoj gospodarski program. Mediji so ignorirali njegove podrobnosti in dejstvo, da je njegov načrt vudu ekonomija 2.0. Osredotočili so se na izjavo, da kandidatka demokratske stranke nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton po njegovem mnenju ni sposobna biti predsednica države.

  • Monika Čvorak

    13. 8. 2016  |  Družba

    Kdo se boji Pokémona?

    Prejšnji teden je Iran postala prva država na svetu, ki je popolnoma prepovedala igrico Pokémon Go. Oblasti so kot razlog navedle varnost, saj jih igra, ki s pomočjo prepoznavanja lokacije igralcu nudi izkušnjo t. i. obogatene resničnosti, milo rečeno – skrbi. »Vsaka igra, ki želi delovati na celotnem območju Irana, mora pridobiti dovoljenje s strani ministrstva za kulturo in islamska vprašanja – Pokémon Go zanj še ni zaprosil,« je dejal Abolhasan Firouzabadi, vodja iranskega vrhovnega sveta za cyberspace. Oblasti so sicer v preteklosti že namignile na to, da bi Nintendovo uspešnico morda celo dovolili, a le pod pogojem, da se relevantni podatkovni strežniki v celoti prenesejo v Iran in da bi določene lokacije iz igre izvzeli. Prošnja, ki je očitno naletela na gluha ušesa. Toda Iran ni edina država, kjer si ne želijo »uloviti vseh«.

  • Damjana Kolar

    13. 8. 2016  |  Kultura

    Jazzinty v Novem mestu

    Novo mesto bo od 15. do 20. avgusta prizorišče že 17. mednarodne glasbene delavnice Jazzinty, ki jo spremlja tudi jazz festival z izbranimi koncerti in jam sessioni. Jazzinty danes predstavlja največji mednarodni festival v JV Sloveniji in osrednje neformalno izobraževalno središče na področju jazz glasbe v srednji Evropi. Sestavljajo ga popoldanski sessioni na Glavnem trgu, koncerti mladih slovenskih in mednarodnih zasedb, finalni koncert natečaja za najboljšo slovensko jazz kompozicijo Jazzon LIVE (letošnji zmagovalec natečaja je Blaž Švagan), atraktivni večerni jam sessioni ter zaključni koncert mentorjev in udeležencev delavnice.

  • Monika Čvorak

    12. 8. 2016  |  Družba

    Najbolj seksi Olimpijske igre

    Olimpijske igre so se dobro začele, pa smo že bili priča številnim spodrsljajem novinarjev, ko so med komentiranjem dosežkov ženskih športnic izustili kakšno seksistično pripombo. Tako je, denimo, novinar Jim Watson z ameriške televizijske postaje NBC med nastopom gimnastičarke Simone Biles na dvovišinski bradlji dejal, da misli, »da bo morda celo šla višje od nekaterih moških«. Dejstvo, da je Bilesova trikratna svetovna prvakinja očitno ni bilo dovolj – da bi gledalci razumeli, kako dobra športnica je, se je novinarju očitno zdelo potrebno primerjati jo z moškimi.

     #CoverTheAthlete

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Politika

    Razkrinkana propaganda

    »To je 11-letni Hans?« se je glasil naslov ponedeljkove novice na spletni strani edine televizije v službi resnice – Nove24TV. »Že več mesecev se predsednik vlade Miro Cerar zgraža nad ’hujskaštvom’ in ’nehumanostjo’ tistih Slovencev in Slovenk, ki so do sprejemanja migrantov, kar tako vse povprek, zadržani. Očita jim ’neutemeljen strah’ in vedno znova poudarja, da vlada ’obvladuje migrantski tok’. Medtem pa ’11-letni migranti’, ki so videti stari najmanj 30 let, s ponarejenimi dokumenti vstopajo na območje EU.«

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Obet mogočega

    Dolgoročni trendi v zaposlovanju se ne spreminjajo že zadnjih 20 let. Vse manj je zaposlitev za manj kvalificirane, bolj izobraženi in usposobljeni pa so na trgu prisiljeni sprejemati zaposlitve, za katere imajo presežno znanje in napačne kvalifikacije. Vse to se dogaja zaradi tehnoloških sprememb in vpetosti v danes že globoko globalizirano svetovno ekonomijo. Nobena vlada doslej ni zmogla temeljnega razmisleka o tem, kam usmeriti državno ekonomijo ali kar državo v celoti. Turizem ostaja na primer neverjetno rastoča panoga, ena redkih, ki po vsem svetu zmore ustvarjati vse večjo dodano vrednost in katere obseg se ves čas povečuje. Šele uspeh mestne občine Ljubljana, ki je v zadnjem desetletju iz prestolnice naredila nepričakovano turistično meko, je državni politiki dal misliti vsaj na tem področju. Zadnja vlada je nakazala, da vsaj delno razume pomen turizma, ko se je odločila turistične zmogljivosti v lasti družb Sava in DZS reševati oziroma ne prepustiti stihijskemu razpadanju.

  • Anže Tomić

    12. 8. 2016  |  Politika

    Staš Zgonik o smiselnosti prepovedi telesnega kaznovanja otrok

    Pogovor je nastal na podlagi članka Rekviem za šibo>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/277924494&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Damjana Kolar

    12. 8. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

  • Uredništvo

    11. 8. 2016  |  Politika

    Zakaj Žižek ob Trumpu postane rasist

    Slavoj Žižek je že pred nekaj meseci na Left Forumu svaril pred Donaldom Trumpom. V posnetku, ki je ponovno zaokrožil po spletu, je poudaril da pri Trumpu ne more pomagati, da ne bi postal rasist - do Trumpa, seveda. Republikanskega predsedniškega kandidata je označil za zmedenega oportunista, saj je v svojih izjavah nemalokrat kontradiktoren - denimo, ko pravi, da se je treba z Rusijo in drugimi državami, do katerih imajo ZDA sicer trdno stališče, pogovarjati. Poleg tega je, čeprav je predstavnik desne politične opcije, za zvišanje minimalne plače in izboljšanje javnega zdravstvenega sistema. Žižek je pri tem opozoril, da pravzaprav podobno populistično retoriko uporabljata tudi Erdogan in Putin.

  • Darja Kocbek

    11. 8. 2016  |  Svet

    Več kot 450 milijonov ljudi ima nižje prihodke kot leta 2005

    Revnejši kot njihovi starši? Nov pogled na dohodkovno neenakost, so analitiki hiše Mckinsey naslovili svojo novo analizo. V njej ugotavljajo, da se je med 65 in 70 odstotkom gospodinjstvom ali več kot 540 milijonom ljudem v 25 razvitih gospodarstvih med letoma 2005 in 2014 realni prihodek zmanjšal ali ostal enak. Med letoma 1993 in 2005 se je realni prihodek še povečal 98 odstotkom gospodinjstev v teh državah. To je še en dokaz, da za današnje mlade ne velja več, da bodo živeli bolje od svojih staršev, kar je veljalo ves čas po drugi svetovni vojni.

  • Izak Košir, STA

    11. 8. 2016  |  Družba

    Od začetka množičnih migracij v Sloveniji le 842 prošenj za mednarodno zaščito

    Od 17. septembra lani, ko so Slovenijo prvič dosegle množične migracije, pa do minulega ponedeljka, 8. avgusta, je po podatkih notranjega ministrstva prošnje za mednarodne zaščito vložilo le 842 ljudi. V slabem letu torej manj kot tisoč. A tu gre zgolj za prošnje, saj so letos mednarodno zaščito po aktualnih podatkih ministrstva priznali le 69 osebam. 

  • Uredništvo

    11. 8. 2016  |  Politika

    Iz Slovenije si? Moraš mi povedati vse o Melaniji Trump!

    "Ker se bom čez nekaj dni preselila v ZDA, sem bila zadnje pol leta deležna izkušnje specifičnega fenomena, kako en narod počasi spoznava drugega," je svojo kolumno za mednarodni portal Versopolis začela pesnica in Mladinina sodelavka Katja Perat. V njej opisuje, kako je med najpogostejšimi odzivi, ko pove, da prihaja iz Slovenije, ta, da mora Američanom povedati vse o Melaniji Trump. "Nisem prepričana, da mi je to všeč," nadaljuje Katja Perat, ki jo moti predvsem lahkotnost posploševanja. Celotno kolumno v angleščini si lahko preberete na tej povezavi

  • Peter Petrovčič

    11. 8. 2016  |  Družba

    Umetnost preživetja po pridobitvi statusa begunca

    V dobrih dveh mesecih od uveljavitve novega, strožjega azilnega zakona oziroma zakona o mednarodni zaščiti je Slovenija priznala 33 statusov mednarodne zaščite, 20 statusov begunca in 13 statusov subsidiarne zaščite, ki je v bistvu časovno omejen begunski status. Vseh teh 33 ljudi pa nima več pravice do enkratne denarne pomoči takoj po dodelitvi statusa, saj je bila ta z zakonom odpravljena. Po svoje se to ne zdi ne vem kako obsežna težava, gre pač zgolj za nekaj deset ljudi … A vsak od njih se zaradi odprave omenjene enkratne pomoči, ki je zanašala 288 evrov, znajde v veliki zagati.

  • Maja Novak

    11. 8. 2016  |  Družba

    Je kaj čudnega, da postajamo shizofreni?

    Nekje v Anatoliji, je povedal kanal Viasat History, so ljudje v zgodnjem srednjem veku prebivali v jamah in seveda so v jami imeli tudi cerkev – ne vem, kako se kraj imenuje in kje natanko leži, saj so vse mnogotere osebnosti mojega razcepljenega jaza oddajo poslušale z enim ušesom. Vse pa so opazile tole: na eno od dragocenih bizantinskih fresk, s katerimi je poslikana notranjost cerkve v jami, se je podpisala turistka; z ogromnimi črnimi črkami je čez obraze svetnikov naškrabala svoje ime: JESSICA. Škoda, da ni dodala še priimka in naslova stalnega prebivališča, da bi ves svet vedel, kdo je in kje živi gos, ki si je privoščila tak vandalizem. 

  • Damjana Kolar

    11. 8. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 11. do 14. avgusta.