-
22. 2. 2017 | Svet
Konec evropske varčevalne politike?
Martin Schulz, kandidat socialnih demokratov (SPD) za nemškega kanclerja na letošnjih parlamentarnih volitvah, napoveduje spremembe Agende 2010. To so reforme trga dela in sistema socialne varnosti s ciljem zmanjšati brezposelnost in spodbuditi gospodarsko rast, ki jih je med letoma 2003 in 2005 pripravila in sprejela nemška vladna koalicija s socialnodemokratskim kanclerjem Gerhardom Schröderjem na čelu. Te reforme še danes veljajo za zgled v Evropi, zlasti za krizne članice EU, od katerih EU pod patronatom Nemčije zahteva reforme.
-
22. 2. 2017 | Kultura
Gostovanje japonske buto skupine Sankai Juku
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 27. in 28. februarja na ogled predstava Meguri v izvedbi japonske buto skupine Sankai Juku, ki jo sestavlja sedem prizorov: Klic iz daljave, Preobrazba na morskem dnu, Dve površji, Slutnja-spokojnost-drhtenje, Gozd fosilov, Tkanje in Vrnitev. Skupino je leta 1975 ustanovil Ushio Amagatsu, pripadnik druge generacije buto plesalcev ter učenec Tatsumi Hijikate in Kazuo Ona, začetnikov te plesne zvrsti. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je buto v prevratnem ozračju "generacije po Hirošimi" izoblikoval kot reakcija zoper takratno plesno sceno na Japonskem in postavil temelje radikalnemu sodobnoplesnemu pristopu.
-
Tukaj se (spet) govori samo nemško
V zadnjih letih, po odhodu ksenofobnega Jörga Haiderja, se je zdelo, da je avstrijska Koroška vendarle stopila na pravo pot za pomiritev napetosti med nemško govorečo večino in slovensko manjšino. Z izvolitvijo novega predsednika Aleksandra Van der Bellna, liberalca iz vrst Zelenih, ki se je v inavguracijskem govoru konec januarja zavezal »biti predsednik vseh v Avstriji živečih ljudi«, se je upanje še okrepilo. Toda ko je Van der Bellen minuli torek v Bruslju evropske poslance opozarjal na posledice naraščanja nacionalizma in populizma, zavedajoč se, da »nobene težave ni mogoče rešiti s kršitvijo dostojanstva ljudi, zavračanjem vsega, kar je drugačno, omejevanjem temeljnih pravic in oblikovanjem novih zidov in krepitvijo nacionalizma,« so se Slovenci na Koroškem spet znašli v primežu nazadnjaških sil.
-
21. 2. 2017 | Svet
Že milijarda ljudi velja za »odvečno človeštvo«
Živimo v družbi, ki jo je sociolog in filozof Zygmunt Bauman opisal kot »retrotopijo«. To je družba, v kateri je strah pred prihodnostjo povzročil množično nostalgijo po preteklosti, ki je nikoli ni bilo. Sedanje retrotopično gibanje je odziv na institucionalno politiko na levici in desnici, ki skoraj štirideset let predstavlja prihodnost kot neizogibno nadaljevanje globaliziranega neoliberalnega kapitalizma, na portalu Truthout piše Michael Meurer.
-
V Rokodelskem centru DUO v Škofji Loki so za kulturni praznik odprli razstavo Obrazi preje, na kateri pletilska zadruga Breja preja predstavlja svojo zgodbo in angažiranost, razstavljeni pa so najrazličnejši pletilski izdelki, značilni za različne konce sveta – od blazin, odej, pokrival in šalov do namiznega in stenskega okrasja. Zadruga Breja preja ne združuje zgolj rokodelske skupnosti, temveč ustvarjanje povezuje z družbenim aktivizmom. S Štrikeraji, pletilskimi srečanji in dogodki, vzpostavlja prostore dialoga med različnimi kulturami in generacijami, v zadnjem času predvsem s prosilkami za azil iz Azilnega doma na Viču.
-
21. 2. 2017 | Svet
Brez komentarja.
-
-
21. 2. 2017 | Kultura
Sodobna zinovska produkcija v MGLC
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bodo 24. februarja ob 12.00 odprli razstavo Zini! Sodobna zinovska produkcija, s katero nadaljujejo niz razstav, v katerih se osredotočajo na fenomene tiskane produkcije. Na razstavi sodelujejo: Beli sladoled, freštreš, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Marko K. Gavez, Matjaž Wenzel & Rene Maurin, Mina Fina, Nejc Korenič, Nevena Aleksovski, Nez Pez, Simon Kocjančič, Tadej Vaukman in Zoran Pungerčar. Kustosa razstave: Lara Plavčak in Božidar Zrinski
-
20. 2. 2017 | Svet
Kdo je odgovoren, če nesrečo povzroči robot?
Poslanci evropskega parlamenta pravijo, da je treba oblikovati skupna evropska pravila za področje robotike. Evropsko komisijo, ki je med evropskimi institucijami pristojna za pripravo zakonodajnih predlogov, so pozvali, naj pripravi predlog zakonodaje o robotiki in umetni inteligenci, s katero je treba urediti vprašanje odgovornosti, predvsem za samovozeča vozila.
-
20. 2. 2017 | Družba
Demokracijin ubogi upokojenec kot nasilnež
V tokratnem Mladininem Dinamitu razkrivamo, da je jezni migrant z Demokracijine naslovnice v istem foto albumu drugače tudi vesel in prijazen sosed, ubogi polomljeni upokojenec pa je v teh istih foto albumih prikazan tudi kot povsem čil in navihan možakar, pa tudi nasilnež. Več v aktualni 7. številki Mladine.
-
20. 2. 2017 | Kultura
Kaj se zgodi, ko ne znamo več komunicirati?
V Kinodvoru v Ljubljani bo 22. februarja ob 20.30 premiera filma Samo konec sveta v režiji Xavierja Dolana (Ubil sem svojo mamo, Namišljene ljubezni, Mamica), ki je za priredbo istoimenske gledališke igre Jean-Luca Lagarcea na lanskem festivalu v Cannesu prejel veliko nagrado žirije. Komorna drama, ki govori "o tem, kaj se zgodi, ko ne znamo več komunicirati," je bila v Sloveniji prvič uprizorjena leta 2008 koprodukciji SNG Drame Ljubljana, Mini teatra in Cie Philippe Calvario, režiral pa jo je Philippe Calvario.
-
Ko se je julija 2015 Miro Cerar srečal z Angelom Gurrio, je slovensko vlado vodil manj kot leto dni, a sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil že navdušen: Cerar da ne počiva na lovorikah, ampak gleda daleč v prihodnost. Na Gurrio je naredila vtis zaveza našega voditelja, da seže prek vsakodnevnih obveznosti in oblikuje dolgoročno vizijo ter podrobno strategijo države. »Slovenija kaže impresivno intelektualno vodstvo!«
-
Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser
Vinko Möderndorfer je vsestranski kulturni ustvarjalec, poleg drugega opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega obora Prešernovega sklada. Bil je slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi Prešernovih nagrad in v govoru nenavadno ostro spregovoril o položaju, v katerem so se znašli umetniki. »Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju,« je dejal in grozeče nadaljeval, da bomo izgubili vse, če bomo izgubili umetnost. Zato je v prvi vrsti kriva politika. Ne samo zaradi nepotrebnega varčevanja na plečih kulturnih delavcev, pač pa zato, ker ne pozna etične drže. »Ni vse denar, ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih, nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Če je nimate, če jo pogrešate, vam lahko pri tem pomaga umetnost. Umetnost ne gradi zidov, umetnost jih podira!« Politiki, ki so sedeli v prvi vrsti Gallusove dvorane, so govor spremljali z vidnim nezadovoljstvom.
-
Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar.
-
17. 2. 2017 | Politika
Radio Mladina: Borut Mekina o spretnem lobiranju Hrvaške za teran
Pogovor je nastal na podlagi članka Boljši sosed.
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/308030410&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
Poleg svoje uradne diplomatske misije na 4000 kvadratnih metrih ima Hrvaška v Bruslju še šest predstavništev, namenjenih »neformalni« diplomaciji. Zadnjega je leta 2012 z namenom »vplivanja na sprejemanje odločitev znotraj evropskih institucij in izkoriščanja možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih fondov« odprlo mesto Zagreb, prvega pa že leta 2005 Istrska županija. Njihovo neformalno delo – vplivanje na uradnike evropske komisije in drugih institucij – se je v tem času več kot obrestovalo.
-
»Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran«
Danijel Kraljević je eden mlajših vinarjev in oljkarjev iz hrvaške Istre, ki je v zadnjem desetletju zaslovel s svojo znamko visoko kakovostnih vin »Cuj«. Začel je iz nič, skupni vložek v obrat je znašal okrog 100 tisoč evrov, od česar je dobil 50 odstotkov, torej 50 tisoč evrov nepovratnih sredstev EU. Danes na vinorodnem področju Umaga prideluje predvsem malvazijo – na leto je proizvede okrog 30 tisoč litrov. Na dveh hektarjih pa prideluje tudi »teran«, kot mu pravi. »Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran. Eni so pridelovali refošk, drugi pa teran, zakaj bi v EU moralo biti drugače,« se sprašuje. Zaradi slovenskih zahtev je sicer svoje vino na etiketah za vsak primer preimenoval v »Tera«. Na leto ga proda okrog 5000 litrov, med njegovimi rednimi gosti pa naj bi bil tudi urad predsednika hrvaške države. Je sicer tudi član upravnega odbora Vinistrie, istrske zadruge pridelovalcev vina.
-
Zamajano kanclerstvo Angele Merkel
Novembra 1998 se je Angela Merkel pogovarjala s fotografinjo in avtorica dokumentarnih filmov Herlinde Koelbl. Merklova je bila takrat na prelomni točki življenja. Sedem let je bila članica kabineta Helmuta Kohla, nenadoma pa je bilo vsega konec. Kohl ni hotel uvideti, da so ga Nemci siti, in njegova stranka, Krščanskodemokratska unija, se je znašla v opoziciji.
-
17. 2. 2017 | Kultura
V petek bo K4 gostil legendarnega, najbolj ekscentričnega britanskega DJ-ja Johna B, ki je lani izdal trance'n'bass mojstrovino StarBurst. V F Clubu bo potekal 12-urni maraton Miami Sessions On Tour, na katerem se bodo predstavili ameriški DJ Rod B, Fernando de Sa, Arnalno Miranda iz Brazilije in drugi. V soboto se v Gala hali obeta februarska izdaja Wave Riders, ki predstavlja sočne mešanice synthwava, coldwava, alternativnega synthpopa, electra, indie danca, sci-fi scapov, miami vice esqua in retro futurizma ob spremljavi live VJ projekcij.
-
16. 2. 2017 | Svet
Prezadolžena Grčija pri izdatkih za vojsko ne varčuje
Po podatkih britanskega inštituta za strateške študije (International Institute for Strategic Studies) sta med evropskimi državami samo prezadolžena Grčija in Estonija lani izpolnili zahteve zavezništva Nato, ko gre za sredstva, ki jih morajo države članice na leto nameniti za vojsko. Zahtevani znesek je vsaj 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
-
Fakultete bodo natančneje izbirale srednješolce in izbrale jih bodo manj
Rektorji, ki vodijo slovenske univerze, so prepričani, da pri nas študira preveč ljudi. Težavo nameravajo rešiti, saj bo po novem študentov manj, a ti bodo sposobni študij končati, so sporočili, potem ko so se vsi štirje sestali konec januarja. »Vpis na univerzo ni pravica, temveč priložnost za tiste, ki so zanjo sposobni,« je po poročanju Dnevnika dejal rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik.
-
16. 2. 2017 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
V četrtek bo Cankarjevem domu nastopila zasedba Guissé Kreslin Leonardi-GKL Band, ki je lani izdala album Never Lose Your Soul. Na redni spored Koloseja prihaja film T2 Trainspotting, nadaljevanje kultne mojstrovine režiserja Dannyja Boyla. V soboto bo v PG Kranj premiera avtorskega projekta v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastal po motivih pravljične komedije Stenica Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega. V nedeljo bo na odru SNG Drama Ljubljana nastopil trnovski raper Klemen Klemen z gosti.
-
15. 2. 2017 | Svet
Korupcija ima v francoski politiki globoke korenine
Še pred dobrima dvema tednoma so javnomnenjske ankete kazale, da bo v letošnji tekmi za predsednika Francije zmagal kandidat konservativne republikanske stranke François Fillon. A podpora mu je strmoglavila potem, ko je satirični časopis Le Canard Enchaîné (Okovana raca) razkril, da je svoji ženi in otrokom iz javne blagajne nakazal približno 1 milijon evrov. Ko je ta časopis, ki je eden najstarejših v Franciji, 5. Julija 1916, med vojno, v času propagande in cenzure, spet začel izhajati, je njegovo uredništvo bralcem obljubilo »veliko lažnih novic«, poroča Financial Times.
-
Nemški tednik Der Spiegel brani odločitev, da je na naslovnici objavil podobo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ima v eni roki krvav nož, v drugi pa glavo Kipa svobode. Komentatorska ilustracija je opremljena z napisom America First oziroma Najprej Amerika, torej s sloganom, ki ga Trump in njegova administracija vseskozi ponavljata. Ob uresničevanju predvolilnih obljub, kot sta zapiranje mej za muslimane iz nekaterih držav in gradnja zidu na meji z Mehiko, ni težko dobiti vtisa, da mislita resno in da bosta projekt Naredimo Ameriko spet veliko speljala za vsako ceno.
-
15. 2. 2017 | Kultura
Največja ljubezenska zgodba vseh časov
Na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo 17. februarja ob 19.30 premierno uprizorili tragedijo Romeo in Julija, angleškega dramatika Williama Shakespeara. Uprizoritev v prevodu Srečka Fišerja in režiji Matjaža Zupančiča, je zgodba o svetu sovraštva, v katerem se ljubezen izpolni v smrti. Tragedija iz renesančnega sveta, ki govori za vse čase in o vseh časih, tudi našem.
-
14. 2. 2017 | Družba
13 ur nasilja in 250 tisoč gledalcev
Zadnji primer nasilja na Facebooku je zdramil marsikoga, ki je menil, da Facebook z nasiljem in sovražnim govorom nima nič. Da so krivi zgolj tisti, ki to pišejo in počnejo. Brutalen pretep 26-letnika, ki sta ga dva nasilneža prenašala v živo prek Facebooka, je imel kar 250.000 ogledov, skoraj dva tisoč všečkov, na družabnem omrežju pa je bil na voljo za ogled kar 13 ur. Mladenič se v bolnišnici še vedno bori za svoje življenje. Sicer pa se je potrebno zavedati sledečega - kar je enkrat na spletu, za vedno tam tudi ostane. Čeprav je Facebook nato (sicer mnogo prepozno) odstranil posnetek, se je ta znašel na marsikaterih drugih obskurnih straneh in se bo širil pod rubrikami z oznakami, kot je "brutalno". Fotografije gole kože na drugi strani Facebook ponavadi izbriše v pičle pol ure. Ne, golote se ne tolerira, nasilje pač bolj.
-
14. 2. 2017 | Svet
Odsotnost in oportunizem Melanie Trump
V prvih treh tednih mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa se njegova žena Melania ni pojavljala v javnosti, bila je v ozadju, njen molk je bil enako oglušujoč kot soprogov lajež, ugotavlja Guardian. Na srečanju Trumpa in predsednika japonske vlade Shinza Abeja v palači Mar-a-Lago na Floridi je nastopila prvič kot prva dama.
-
Najprej Slovenci, potem begunci
Neorasizem je nova, milejša, bolj prefinjena, na prvi pogled manj prepoznavna oblika rasizma. Ne gre za odkrito nasprotovanje drugim rasam, pač pa za opozarjanje na (nepremostljive) kulturne razlike med njimi. Ali pa za sprejemanje prosilcev za azil oziroma beguncev, a pod pogojem, da niso deležni več pravic in sredstev kot slovenski državljani …
-
14. 2. 2017 | Kultura
Iskanje razmerja med intimnim doživljanjem sveta in družbeno stvarnostjo sodobnega časa
V Galeriji Fotografija Ljubljana bodo danes, 14. februarja ob 19.00 odprli razstavo Irene Jurca z naslovom Morje v meni. Gre za avtorico (sicer diplomirano kulturologinjo), ki se s fotografijo ukvarja že dvajset let, a svoja dela redko predstavlja v javnosti. V središču njenega zanimanja so predvsem teme, ki se navezujejo na vsakdanjo bivanjsko resničnost, kot so vprašanja eksistence, identitete, bistva in smisla bivanja ter razmišljanja o aktualnih družbenopolitičnih problemih. Posebej veliko pozornost posveča iskanju razmerja med intimnim doživljanjem sveta in družbeno stvarnostjo sodobnega časa.
-
13. 2. 2017 | Svet
Grčija ni edina država v Evropi, ki se utaplja v dolgovih
Zadnji podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da se v Evropi ob politiki varčevanja, ki jo od izbruha finančne in evrske krize pod taktirko Nemčije predpisuje državam članicam Bruselj, v dolgu utaplja več držav, ne le Grčija. Javni dolg Grčije je leta 2015 znašal 177,4 odstotka BDP, več kot za 100 odstotkov BDP so bile zadolženi tudi Italijani (132,3 odstotka), Portugalci (129 odstotkov), Ciprčani (107,5 odstotka) in Belgijci (105,8 odstotka).
Iskanje brez piškotkov ni možno
