Janković in farmacevtka

Policija lahko na podlagi utemeljenega suma proti vsakomur uvede tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe. Lahko nam sledi, aranžira fiktivno predajo podkupnine, prisluškuje našim telefonskim pogovorom ali SMS-sporočilom. Kaj se zgodi s tako zbranim gradivom? V drugem odstavku 154. člena kazenskega zakonika jasno, da bolj to ne bi bilo mogoče, piše, da odločitev o tem sprejme državni tožilec: »Če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov (…) ne poda takšne izjave, se gradivo iz prejšnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči.«

Komunajzer

»V Lidlu ogorčenim kupcem želeli prodati pivo Komunajzer s podobo rdeče zvezde«. Tako se je glasil naslov članka na portalu Nova24TV, ki je poročal, da je nekaj naključnih kupcev na Lidlovih prodajnih policah zmotilo pivo z imenom Komunajzer in podvrstami, ki se imenujejo Josip, Broz, Tito in tudi Jovanka. »Kako se lahko 26 let po slovenski osamosvojitvi na trgovskih policah pojavi pivo, ki je poimenovano po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju, enem večjih zločincev 20. stoletja?« so se spraševali. Morda je šlo avtorjem članka najbolj v nos to, da gre pivo Komunajzer, poimenovano po slabšalnem izrazu za komunista, dobro v prodajo in ga je v nekaterih prodajalnah celo že zmanjkalo.

Grega Repovž

18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Uvodnik

Prihodnost bo moja

Pa nas je res kaj šokiralo, ko smo gledali marširati bele fante in moške po ulicah Charlottesvilla? Kaj pa? Morda le to, da so bili na kupu res predvsem beli postavni moški. Ja, rasizem je zagatna stvar. Ko začneš izbirati, hitro nihče ni več dober. Najprej ni dober temnopolti, Mehičan, nato Jud (ki je vsega kriv), potem tudi Čeh in Slovenec, čez nekaj dni pa tudi majhen in debel, da o ženskah ne govorimo – v tem svetu so te pač doma in občudujoče kimajo.

Kralj Instagrama

Borut Pahor je politik, do katerega imajo ljudje povsem različen odnos, ljudje ga bodisi obožujejo bodisi se ob njem živcirajo, ravnodušen ostane le malokdo. V času množičnega razočaranja nad politiko in razmahom populizma je to dovolj za bleščečo politično kariero. Vprašanje pa je, ali je dovolj za uspešno opravljanje predsedniške funkcije.

Odvečni turisti

Slovenski turizem je v razcvetu. Kombinacija povečevanja prepoznavnosti, lahke dostopnosti, relativne cenovne ugodnosti in vse pomembnejše visoke ravni varnosti je povzročila pravi naval obiskovalcev. Skoraj ne mine mesec, da ne bi poročali o novih rekordnih številkah. Junija letos smo na primer po podatkih Statističnega urada zabeležili kar 27 odstotkov več prihodov turistov kot junija lani. Število Nemcev, naših najbolj številnih tujih gostov, se je v primerjavi z lanskim junijem skoraj podvojilo.

Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar

Predstavljajte si, da odraščate v času, ko učenje slovnice pri pouku slovenščine ne pomeni agonije. Da odraščate v času, ko imate namesto suhoparnega učbenika, ob katerem se vam z vso silo zapirajo težke veke, pred sabo prijazno knjigo, ki tudi različna priredja, podredja in stavčne člene predstavi kot poglavje slovnice, ki smo mu zlahka kos. Tudi če se vse skupaj morda sliši kot utopija, je resničnost na strani učencev. Vse zasluge za to gredo Kozmi Ahačiču – leksikografu, profesorju, literarnemu zgodovinarju, poznavalcu zgodovine slovenskega jezika, raziskovalcu in namestniku predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je učno gradivo osnovnošolcev in dijakov obogatil s knjigama Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat.

Grega Repovž

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Ne le simbolno nasilje

Razumnemu človeku se zdi prav neverjetno nazadovanje, ki ga v zadnjih letih doživljajo zahodne družbe na področju ženskih pravic. Vpogled v medije v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bi razkril neprimerno svobodnejšo obravnavo žensk in ženske seksualnosti, kot ga izkazuje današnji neokonservativni svet. Golota in osvobojenost družbenih spon sta bila nekaj, kar se je zdelo za vedno izbojevana bitka – nekaj, o čemer nikoli več ne bomo razpravljali. Družbe so se sicer nato počasi lotile vprašanj dejanske enakopravnosti žensk v družbi in dejanske enakopravnosti do danes še nobena družba ni res dosegla. Kljub temu da je bila evropska družba progresivna in napredna, še danes evropski in nacionalni parlamenti sprejemajo zakonodajo, ki zapoveduje izenačevanje položaja žensk s položajem moških – pri čemer se največja razlika kaže še vedno pri višini plač.

Izvor Slovencev

Pred tednom se je predsednik SDS Janez Janša udeležil posveta z zgovornim naslovom Slovenci v Alpah od pradavnine, ki ga je v Bovcu pripravil Gorniški klub dr. Henrika Tume. Gre za srečanje »domoljubov«, ki drug drugemu vneto dokazujejo, da je uradna slovenska zgodovina laž in da sodobni Slovenci ne izhajamo iz Slovanov, temveč iz veliko starejših ljudstev. Pri tem konservativni psevdohistorji kar tekmujejo, kateremu bo naše prednike uspelo poriniti dlje v preteklost. To je seveda logično, starejši ko je narod, večja je v očeh tradicionalistov njegova pravica do zemlje, na kateri živi, večja je njegova veljava v primerjavi z novimi prišleki.

Presušena Slovenija

Dr. Marina Pintar z ljubljanske Biotehniške fakultete se že več kot 30 let ukvarja z bojem proti suši v kmetijstvu. Glavno orožje je po njenem mnenju namakanje kmetijskih površin, vendar na tem področju zadeve potekajo (pre)počasi. Zdaj v Sloveniji namakamo manj kot dva odstotka kmetijskih površin, razpoložljive zmogljivosti pa tudi izjemno slabo izkoriščamo.

Ljudmila Novak

Bila je srednješolska učiteljica, županja, evropska poslanka, podpr edsednica vlade in ministrica. Od novembra 2008 vodi konservativno, krščanskodemokratsko stranko Nova Slovenija, zadnjih šest let pa je tudi poslanka te stranke v državnem zboru. Njen ideal je Kristus, njeni politični vzornici pa nemška kanclerka Angela Merkel in avstro-ogrska cesarica Marija Terezija. V Janezu Janši – v njegovih manipulacijah in destruktivizmu – ne vidi prave perspektive. Da je kristjanka in nasprotnica splava, ne skriva. Intervju je potekal dva dni pred njenim odhodom na ignacijanske duhovne vaje, kjer bo teden dni v tišini meditirala ob Svetem pismu. Pravi, da ji ta »duhovna kopel« pomaga ohranjati razsodnost in mirne živce.

Je treba antibiotik vedno pojesti do konca?

Skupina britanskih znanstvenikov je te dni v ugledni znanstveni reviji BMJ objavila študijo, v kateri opozarja, da so zdravniki več let napačno svetovali, da je treba zaužiti celoten predpisani odmerek antibiotikov. Po ugotovitvah te skupine naj bi bil krajši čas zdravljenja z antibiotiki enako učinkovit. Priznava sicer, da je treba opraviti dodatne raziskave, vendar zagovarja mnenje, da je »bolnikom najbolje svetovati, da prenehajo zdravljenje, ko se počutijo bolje«.