Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

V Vodnikovi domačiji bodo odprli mednarodno skupinsko razstavo z naslovom Arbitrarnost v besedi in v vsakdanu, ki sta jo pripravila kustosa Petja Grafenauer in David Kranzelbinder. Pred Pritličjem bo potekal zaključni koncert cikla Selekcija, na katerem no nastopila Katja Šulc. V Cankarjevem domu bo nastopil Orkester Mariinskega gledališča pod vodstvom Valerija Gergijeva. V Judovskem kulturnem centru v Ljubljani bo potekal Evropski dan judovske kulture, v Športnem parku Breza v Straži pri Novem mestu pa koncert v podporo legendarnemu Mladininemu kolporterju in punkerju Branetu Koncilji.

Več držav resno razmišlja o uvedbi lastne virtualne valute

Estonija, ki ima od leta 2011 evro, razmišlja, da bi uvedla lastno virtualno valuto estcoin. Njena prednost pred drugimi državami, ki prav tako razmišljajo o uvedbi svoje digitalne valute, je, da ima v javnem sektorju že vzpostavljeno digitalno infrastrukturo. Z digitalno valuto bi omogočila ljudem po vsem svetu, da bi lahko neposredno investirali v njeno digitalno gospodarstvo prihodnosti.

Med sodobnim in urbanim plesom

Murska Sobota bo med 31. avgustom in 2. septembrom prizorišče mednarodnega festivala Front@ sodobnega plesa, ki bo dvanajsto leto zapored gostil vrhunske tuje in domače plesne predstave. Festival, ki nastaja v produkciji zavoda Flota in v koprodukciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport ter Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota, se odvija od leta 2006 v Murski Soboti, s čimer prispeva tudi k decentralizaciji sodobnega plesa v Sloveniji. 

Pri patentih za samovozeče avtomobile sta družbi Tesla in Apple nepomembni

Velika tehnološka podjetja v ZDA in na Kitajskem razvijajo samovozeče avtomobile in sisteme, ki naj bi omogočili, da bi tovrstne avtomobile lahko postavili na ceste. Največ idej za to pa ima nemški dobavitelj avtomobilski industriji Bosch. To je mogoče sklepati po številu patentov, ki jih je registriral od leta 2010. Nasploh pa imajo nemška podjetja v lasti 52 odstotkov vseh patentov s področja avtonomne vožnje, ugotavljajo na Inštitutu nemškega gospodarstva.

Različne oblike tišine na internetu

V Projektnem prostoru Aksioma Ljubljana bodo 30. avgusta ob 20.00 odprli razstavo švicarskih umetnikov Christopha Wachterja in Mathiasa Juda z naslovom "…" arheologija tišine v digitalni dobi. Umetnika posvečata posebno pozornost različnim oblikam tišine, ki prevladujejo na internetu; s svojim delom skušata spodkopati strukture moči, hkrati pa tudi razviti komunikacijsko orodje in sisteme za ljudi, ki to potrebujejo. Pred odprtjem razstave bosta umetnika na predavanju predstavila širši pogled na koncept razstave, ki sega do izoliranih in skritih globin. "Zlasti v digitalni dobi običajno pozabljamo na izključitve in vrzeli, ker v našem svetovnem razgledu niso vidne. Če se zazremo v naše komunikacijske pogoje, lahko uresničimo nove strategije in načine doseganja soljudi." Kustosinja razstave: Daphne Dragona

Na vrhu še vedno Pahor in SDS

Vlado premiera Mira Cerarja podpira 36,6 odstotka vprašanih, najbolj priljubljen politik pa ostaja predsednik republike Borut Pahor. Če bi danes potekale državnozborske volitve, bi 13,1 odstotka vprašanih volilo SDS, sledita ji SD s 7,3-odstotno podporo in SMC s 5,1-odstotno podporo, je pokazala anketa, ki jo za Pop TV izvaja Mediana Pulse.

Selitev tovornega prometa na železnico

Država je kanadski Magni namenila več kot 40.000 evrov subvencije na zaposlenega. Pri Inštitutu Danes je nov dan (DJND) pravijo, da je s takšno subvencijo tudi sam sposoben zagotoviti subvencijo 400 novih (digitalnih, torej lahko tudi štajerskih) delovnih mest. "Upamo si trditi celo, da bi ustvarili bolj prijazna delovna mesta do narave in ljudi, kot se obetajo na tekočem traku lakirnice. Počivalšek se je biznisa lotil zelo zagreto, pri tem pa pozabil, da je minister, ne direktor kakšnega zasebnega investicijskega sklada - lobističnih stikov s predstavniki Magne namreč ni nikoli prijavil KPK," so še zapisali.

Bi bilo treba tekste, ki jih napišejo računalniki, označiti?

Nemški novinarji so začeli razpravljati, ali bi tekste, ki jih napišejo roboti oziroma računalniki, bilo treba označiti. Rainer Stadler v Neue Zürcher Zeitung piše, da je ta tema nekoliko futuristična, ker so teksti, ki jih napišejo roboti, dejansko še obrobni fenomen. Nekateri organi objavljajo računalniško sestavljene tekste o športnih prireditvah, borznih gibanjih in vremenu. To računalniki zmorejo, več ne. Še ne.

Povezovanje manjšinske in priseljenske skupnosti

Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan je med septembrom 2016 in avgustom 2017 s projektom Scena povezuje z brezplačnimi delavnicami pripadnikom manjšinske in priseljenske skupnosti poskušalo približati sodobne gledališke prakse. Ob zaključku projekta bodo pripravili okroglo mizo, večer standup komedije, gledališki večer s predstavama Fadilove muke in Šarenka ter impro šov. 

Mednarodni festival kratkega filma v Ljubljani

Med 28. avgustom in 2. septembrom bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 3. FeKK-mednarodni festival kratkega filma, ki bo tudi letos postregel s pestrim filmskim dogajanjem. Festival organizira Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken, katerega cilj je kratko formo v javnem diskurzu enakovredno postaviti ob bok celovečerni ter ustvariti stičišče avtorjev, teoretikov, producentov in festivalskih organizatorjev. Osrednji del festivala predstavljata tekmovalna programa domačih (FeKK SLO) in bivših domačih (FeKK YU) kratkometražnih filmov, med katerimi bo zmagovalca izbrala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Jukka Pekka Laakso (direktor filmskega festivala Tampere), Ingrid Beerbaum (novinarka in filmska kritičarka iz Berlina), Michael Pattison (britanski kritik, pisec, programski selektor in filmski avtor).

Janša obsojen

Sodišče v Velenju je zavrnilo pritožbo Janeza Janše na odločitev, da v zadevi Mojca Pašek Šetinc proti Janezu Janši ne bo ponovno odločalo in s tem potrdilo sodbo, po kateri mora Janša tožnici izplačati 6000 evrov odškodnine, ker jo je (skupaj z še eno novinarko TV Slovenija Evgenijo Carl) označil za odsluženo prostitutko.

REJVikend

Za vse ljubitelje underground eleketronike 777music predstavlja drugi dogodek na Trnfestu pod imenom Technological, na katerem se bodo predstavili: Luxia, Lucky Left, Erik Gross. V Pritličju bo v okviru Poletnega celovečerca nastopil DJ Shekuza, v K4 Dojaja, Schrauff in Thon Kland, Ambasada Gavioli pa bo gostila Hommega Productions iz Izraela, ki praznuje 20. letnico,

Strip o padli gazeli

V Mladini bo začel izhajati strip Zadnji let Tonija Mrlaka. Strip, ki sta ga ustvarila Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić, tandem, ki je naredil tudi kultne Meksikajnarje, naš naobsežnejši strip, opisuje življenjsko zgodbo pilota helikopterja, ki je bil sestreljen med osamosvojitveno vojno v središču Ljubljane. Helikopter je na svojem zadnjem letu prevažal kruh, sestrelili pa so ga s stolpnice na Trgu republike. V Ljubljani se je pač »premalo pokalo«.

Kako tehnološka podjetja podpirajo sovražne skupine

Zaradi »skrajne sovražnosti do Muslimanov« sta nevladna organizacija Southern Poverty Law Center in judovska organizacija Anti-Defamation League spletno stran Jihadwatch.org označili za aktivno sovražno skupino. Britansko notranje ministrstvo je leta 2013 direktorju strani Robertu Spencerju zaradi njegovih stališč glede Islama prepovedala vstop v državo. Ta stališča pa ne motijo tehnoloških podjetij PayPal, Amazon in Newsmax, ugotavljajo novinarji ProPublice.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

V Cankarjevem domu bo gostovala Kitajska nacionalna opera s Puccinijevo opero Madama Butterfly. V UGM Studiu Maribor bodo odprli razstavo Silvana Omerzuja z naslovom Risbe, lutke, avtomati. V MSUM Metelkova bo na ogled dvojna predstava Kako umirajo zajci in Privatni inventar, poljskih performerk Magde Tuka in Anite Wach. V Stari mestni elektrarni-Elektro Ljubljana bo potekalo druženje ob zaključku 20. festivala Mladi levi. 

Živali, ženske in Hollywood

Zmaji, ki jih gledamo v priljubljeni nanizanki Igra prestolov, so resda ustvarjeni s pomočjo posebnih efektov, a druge živali na ekranih so ponavadi kar resnični živalski igralci. Jakoba, navihanega novofundlandca iz Sreče na vrvici (1977) je igral pes po imenu Ron, orki iz filma Svobodni Willy (1993) je v resnici ime Keiko, v vlogi pujska Babe pa je v otroški franšizi (1995-1998) nastopilo kar 46 različnih prašičkov.

OZN bi morala prepovedati oboroževalno tekmo z ubijalskimi roboti

Prvi mož družbe Tesla Elon Musk in prvi mož družbe Alphabet, ki je lastnica Googla, Mustafa Suleyman, sta med 116 menedžerji tehnoloških podjetij iz 26 držav, ki po poročanju Guardiana v odprtem pismu pozivajo OZN, naj prepove razvoj in uporabo robotov ubijalcev oziroma avtonomnega orožja.

Noči v stari Ljubljani v znamenju slovanske kulture

Med 24. in 26. avgustom bo v starem mestnem jedru slovenske prestolnice potekal 29. mednarodni glasbeni festival Noči v stari Ljubljani, na katerem se bodo predstavili številni vrhunski domači in tuji glasbeniki, rdeča nit letošnjega programa pa bo slovanska kultura. Poleg koncertov bo potekal tudi bogat spremljevalni program in mednarodno obarvana kulinarična ponudba. Festival, ki ga organizira Ustanova Imago Sloveniae, vsako leto pritegne več kot 60.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi tujine, zato ima evidentne učinke na razvoj kulture in kulturnega turizma v mestu. 

Nobelovci svarijo pred novo finančno krizo

Guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen je konec junija dejala, da v našem življenju ne bo več nobene finančne krize. Tega mnenja ne deli Bengt Holmström, lanski Nobelov nagrajenec za ekonomijo. »Vedno, ko smo mislili, da ne bo več množičnih dvigov denarja iz bank, se je tveganje, da se bo to zgodilo, povečalo,« je povedal za die Welt. Še bolj jasen je Edward Prescott, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 2004. Po njegovih besedah je zelo verjetno, da bomo v ne tako daljni prihodnosti spet imeli finančno krizo. Eric Maskin, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 2007, pravi, da se bo verjetnost za novo krizo povečala, če bo administracija v Washingtonu spet ublažila regulativo.

Škuc, JAK in homofobija

Soočanje s homofobijo na Javni agenciji za knjigo (JAK) za društvo Škuc ni nič novega. Pred komaj letom dni je agencija sicer podprla društveni literarno-glasbeni festival Živa književnost, ne pa tudi sklopa, v katerem bi se prebirala literatura z LGBT+ vsebinami.  Letos je JAK svojo nedavno napako ponovila - na javnem razpisu za sofinanciranje projektov poklicnega usposabljanja na področju knjige je društvu namenila slabšo oceno in za več kot polovico znižana sredstva kot v lanskem letu. Medtem ko lahko vzroke za nižji znesek iščemo v zmanjševanju komisijskih sredstev, pa to ni bil razlog za pritožbo Škuca na odločbo. Pritožili so se na »zlasti homofobne ter skrajno ponižujoče argumente,« pojasnjuje društvo.

Odprto pismo Evropi na Dnevih poezije in vina

Dnevi poezije in vina, največji mednarodni pesniški festival v Sloveniji, ki bo potekal med 23. in 26. avgustom na Ptuju, je od leta 2014 del evropske pesniške platforme Versopolis, ki jo podpira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije, zato bo festival tudi letos obiskalo pet obetavnih mladih pesnikov z vseh koncev Evrope: Laura Accerboni (Ita), Nikolina Andova Šopova (Mak), Helwig Brunner (A), Julia Szychowiak (Pol) in Yekta (Fra). Častna pesniška gosta bosta slovenski pesnik Andrej Brvar in svetovno znani čilski pesnik Raúl Zurita. Ob tej priložnosti bodo izšla Brvarjeva zbrana dela z naslovom Transverzala ter prvi izbor poezije Raúla Zurite v slovenskem jeziku z naslovom Daleč stran. Letošnje pesniške goste sta izbrali selektorici Tina Kozin (Slovenija) in Sharmistha Mohanty (Indija), ki bo na festivalu nastopila tudi v vlogi pesnice.