Znanstveni rasizem

Napredni spletni brskalniki, ki jih poganja umetna inteligenca, denimo Googlov AI Overview, Microsoftov Copilot in brskalnik Perplexity, ne znajo ločevati med verodostojnimi in vprašljivimi viri. Ker se uporabniki tovrstnih iskalnikov na njihove odgovore pogosto pretirano zanašajo brez kakršnegakoli dvoma, je to izredno sporno, saj ima umetna inteligenca slabo navado, da si podatke pogosto izmišljuje, še pogosteje pa jih črpa iz vprašljivih virov, denimo iz psevdoznanstvenih raziskav, ki izhajajo iz rasističnih prepričanj.

Zastonj delovna sila

V Sloveniji občutimo precejšnje pomanjkanje delovne sile, tudi v vrtcih in šolah. Poleg tega se pojavljajo težave pri šolanju bodočih delavcev na prav teh področjih. Obvezna praksa je obvezen del izobraževalnega procesa, ker omogoča pridobitev praktičnih izkušenj. A trenutno številne dijake javni zavodi zavračajo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nekateri pa delajo brez plačila.

Kaj bo s Placem?

Pred nekaj več kot dvema letoma so se zbrali posamezniki, ki so hoteli imeti v Ljubljani avtonomni prostor, in zasedli zapuščen objekt na Linhartovi cesti v Ljubljani, bivšo menzo propadlega Cestnega podjetja Ljubljana. Objekt, ki so ga uporabniki poimenovali Plac (Participativna ljubljanska avtonomna cona), je bil zapuščen in v izredno slabem stanju, uporabniki so ga počistili in uredili, sedaj pa v njem poteka širok program, od kulturnih dogodkov, bralnih krožkov, okroglih miz do skupinskih vadb. Razen začetnih trenj z lastnikom zemljišča, DUTB, Plac deluje brez večjih težav, zdaj pa je njegov obstoj znova vprašljiv.

»To, kar smo v ozračje spravili v zadnjih 200 letih, bo tam ostalo še vsaj 200 let«

Lučka Kajfež Bogataj je najbolj znana klimatologinja pri nas. Že leta, desetletja opozarja na prihajajoči podnebni zlom, a se ni spremenilo veliko. Z leti je postala še ostrejša, natančnejša v svojih napovedih, noče pa strašiti ljudi. Vendar je nekaj jasno. Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, veliko bo že, če bomo ustavili povečevanje deleža toplogrednih plinov v ozračju. Za kaj takega bo treba spremeniti življenjske navade in gospodarskopolitično ureditev. To pa ne bo lahko.

Premik v zadevi Smodej

Dve leti in dva meseca so minili, odkar so se začela na Instagramu vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Sporno naj bi bilo tudi njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub, ki sodelavcem ni plačevalo za opravljeno delo. Vse te zapise, objavljene avgusta 2022, je pod drobnogled vzela policija in preiskavo končala oktobra istega leta. Skupno je odkrila 12 sumov kaznivih dejanj (konec leta 2023 je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije), oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Se je pa nedavno v tem primeru zgodil pomemben korak naprej.

Izobešanje zastav

Pred nekaj leti je prebivalce večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v Ljubljani zmotila nacistična zastava, ki naj bi jo bila izobesila skupina mladcev na enem od balkonov. Ogorčeni sosedje so poklicali policijo, zastava je bila umaknjena, vendar je policija ugotovila, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa morda le za prekršek. Podoben primer poveličevanja nacizma je sledil pred dobrim letom v Mariboru, ko so neznanci z okna na zapuščeni stavbi izobesili nacistično zastavo. Tudi v tem primeru je policija ugotovila, da izobešanje zastave ni bilo kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva.

Kdo so naši lastniki?

Banka Slovenije je objavila poročilo o tujih neposrednih naložbah, ki razkriva izvor lastništva podjetij v Sloveniji leta 2023. Izvora tujih naložb analitiki centralne banke ne spremljajo zgolj glede na državo, kjer ima sedež podjetje lastnika, ampak upoštevajo izvorno državo lastnika. Naj razložimo s primerom: formalna lastnica Gorenjske banke je ciprska družba Agri Europe Cyprus Limited, ta pa je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića; naložba se zato šteje za srbsko in ne ciprsko. Podobno je madžarska banka OTP kupila zdaj že nekdanjo NKBM (po novem OTP) prek svoje luksemburške družbe OTP Luxembourg S.A.R.L., kar se v statistikah izvora naložb ne upošteva kot luksemburška, ampak kot madžarska naložba.

»Trump je še radikalnejši, kot je bil na prejšnjih volitvah. Pa se je takrat hvalil, kako lahko ubije nekoga na Peti aveniji, pa se mu ne bo nič zgodilo.«

Platon je verjel, da bi državo morali voditi filozofi ali »ljubitelji modrosti«, skratka tisti, ki se zavzemajo za spoznanje resnice. Ko se zdi, da gre svet k vragu, resnica pa je zmeraj bolj izmuzljiv pojem, se po odgovore obračamo na modrece. O tem, kakšen je utrip časa, v katerem živimo, o populistih, ki se hranijo z jezo in skrbmi ljudi, o Donaldu Trumpu in ameriških volitvah prihodnji mesec, pa tudi o sofistih, ki nas prepričujejo, da se vse rešitve skrivajo v sodelovanju – natančneje: v Platformi sodelovanja –, smo se pogovarjali z mednarodno uveljavljeno filozofinjo in sociologinjo dr. Renato Salecl, ki je zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, predava pa tudi v New Yorku in Londonu.

Gen energija vodi pripravo zakona o JEK 2

Štirinajstega novembra lani se je tretjič sestala delovna skupina za JEK 2, ki jo vodi Golobov državni sekretar Danijel Levičar. V zapisniku seje je uradna zabeležka: »Iz družbe GEN energija so povedali, da so podpisali pogodbo z izvajalcem, ki bo pričel s pripravo posebnega zakona za JEK 2.« Zabeležka iz javno dostopnega zapisnika razkriva eno od največjih anomalij pri nas, ki je, da si interesne skupine, na primer velika podjetja, same pišejo zakone. Omenjeni najeti izvajalec je bil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, s katerim je Gen energija 6. novembra podpisala pogodbo za 48.900 evrov.

Tri naselja za 4000–7500 delavcev

Ekonomska analiza JEK 2, ki jo je izdelala Gen energija, niza tudi vrsto stroškov, povezanih s pripravo lokacije v Krškem za gradnjo JEK 2; skupaj gre za od 1,1 do 1,5 milijarde evrov. Skoraj polovica teh stroškov (495–818 milijonov evrov) je povezana s tako imenovano seizmično nadgradnjo, torej prilagoditvami, ki so potrebne zaradi gradnje na potresnem območju. Zajeti so tudi drugi stroški, na primer pavšalnih 250 milijonov evrov naj bi stalo novo stikališče, torej objekt, ki povezuje elektrarno s preostalim električnim omrežjem, ki je potrebno, ker naj bi JEK 2 stal na mestu sedanjega stikališča, več kot 113 milijonov evrov naj bi šlo za odkupe zemljišč, več kot sto milijonov za prestavitve in graditve cest in tako naprej. Posebna postavka so tudi »ureditve za čas gradnje«, ki jih Gen ocenjuje na 184 milijonov evrov, v tem znesku pa je zajeta tudi gradnja treh »delavskih naselij« – Žadovinek, Celuloza in Črnile – za 32,7 milijona evrov. To je, za primerjavo, sedem milijonov evrov več, kot je bila letošnja dokapitalizacija Republiškega stanovanjskega sklada in kot je sklad julija na razpisu ponudil za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih in bivalnih enot za leti 2024 in 2025.

Česa mediji niso izpostavljali?

Minuli petek, dan po oddaji Tarča na RTV Slovenija in štiri dni pred ponedeljkovim političnim preklicem referenduma o JEK 2, je potekalo redno srečanje družbe Gen energija z novinarji. Na mizah so bili oreščki, voda in Fructalovi sokovi, aktualna razkritja s Tarče večer pred tem so bila ignorirana, uprava Gen energije sproščena, vse skupaj pa je bilo namenjeno predstavitvi treh res obsežnih ekonomskih raziskav. Vmes je bilo mogoče postaviti le eno do dve vprašanji, saj je tiskovni predstavnik družbe Gen energija Gorazd Slak vztrajal, da bodo novinarji na koncu postavljali vprašanja. Po dveh urah intenzivnih predstavitev so bila številna vmesna vprašanja seveda pozabljena, predstavnica Gen energije pa je novinarjem že pred koncem razdelila natisnjena sporočila za javnost z odebeljenimi in sugeriranimi poudarki omenjenih treh raziskav. V nadaljevanju navajamo nekaj neodebeljenih podatkov.

Proti umetnemu uravnoteževanju

Kdor podrobno spremlja program TV Slovenija in eno izmed paradnih pogovornih oddaj Intervju, je bil v nedeljo zvečer morda presenečen. Televizija je namreč predvajala ponovitev že objavljenega pogovora z Melom Kovicem, novomašnikom iz koprske škofije, ki je bil prvič na sporedu konec letošnjega julija. Pogovor je vodil Jože Možina, tisti urednik in novinar, ki je nekoč zaslovel s ponavljanjem osamosvojitvenih dnevnikov obletnicam in slavi slovenske države v čast.

Bi morali vpleteni v zgodbo o šestem bloku kazensko odgovarjati?

V času, ko je zapiranje zadnje slovenske termoelektrarne na premog pred?vrati, ko v Šaleški dolini z zvezanimi rokami iščejo pot do pravičnega prehoda in ko na drugi strani država šepajoče uvaja rabo obnovljivih virov energije z željo, da bi čim prej dosegli soglasje o gradnji nove jedrske elektrarne, bi se bilo smiselno ozreti nazaj in razmisliti enkrat, dvakrat, stokrat, zakaj sta pred poldrugim ducatom let vsa politika in elektroenergetska panoga podpirali gradnjo prevelikega šestega bloka in zakaj so bili tisti, ki so opozarjali, da se računi ne izidejo, postavljeni v kot.

Študentske volitve v Ljubljani

V sredo, 9. oktobra, so se ljubljanski študentje odpravili na volišča in izvolili poslance v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je njen najpomembnejši organ. Vnovič je slavila vladajoča koalicija, osvojila je točno dve tretjini sedežev, opozicija pa jih je osvojila malo manj kot tretjino, izvoljena sta bila še dva neopredeljena poslanca. V študentskem zboru se namreč poslanci z različnih ljubljanskih fakultet združujejo v tako imenovane poslanske klube, ki delujejo kot stranke v parlamentarni politiki. Kandidatne liste nekaterih fakultet sicer uradno niso članice nobenega izmed klubov, je pa za večino jasno, kam spadajo.

Davek na psa

Domači pes, kot ga poznamo, naj bi se bil razvil iz majhne skupine volkov pred več kot 14 tisoč leti in tako postal prva udomačena žival, vendar o posebni vezi med človekom in predniki psa pričajo tudi starejše izkopanine. Denimo najdba ostankov paleolitskega psa na Češkem, pokopanega s kostjo mamuta, ki mu jo je – ker je bil tako priden fant (!) – v usta ob smrti najverjetneje položila človeška roka. Psom pa so v zgodovini pripisovali tudi posebne ali nadnaravne moči, naj bo to spremljanje pokojnih v onstranstvo ali pa straženje vhoda v podzemlje (Anubis v Egiptu, troglavi pes Kerber pri Grkih).

Zarotniško krivosodje?

Prejšnji četrtek bi se moralo v Celju končati sojenje nekdanjemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi razžalitve sodnice in tožilke, a se je toženi skliceval na zdravniško opravičilo. Sodnica Gordana Malovič je odredila privedbo, policisti so nekdanjega sodnika privedli in ga kasneje, ko je samovoljno zapustil sodno dvorano, celo vklenili, da so ga lahko ponovno privedli. Takoj, ko so bile izrečene zaključne besede in obtoženčeva prisotnost ni bila več potrebna, je dokončno zapustil dvorano. Obsojen je bil na 9000 evrov kazni, ker je sodnico in tožilko obtožil, da sta pritiskali nanj, naj izreče obsodilno sodbo v primeru Novič.

Nepridipravi so razdejali stojnico Inštituta 8. marec

Pri Inštitutu 8. marec nadaljujejo zbiranje podpisov v okviru pobude My voice, My choice (Moj glas, moja izbira), da bi vsem ženskam v Evropi zagotovili varen in dostopen splav. Doslej so zbrali že okoli 660 tisoč podpisov, da bosta njihovo pobudo obravnavala evropska komisija in parlament, jih potrebujejo milijon. Čeprav jim gre zelo dobro – pobuda je postala najhitreje rastoča evropska državljanska pobuda – se jim še vedno kdaj zgodi kaj neprijetnega. Denimo prejšnji teden v petek zjutraj v Ljubljani, ko so njihovi prostovoljci prišli k stojnici na Adamič-Lundrovem nabrežju, kjer zbirajo podpise, in jo našli v razsulu.

»Cilj Izraela nista varnost in mir, ampak osvajanje ozemelj, vode in pa hegemonija na Bližnjem vzhodu«

Posledice povračilnih ukrepov Izraela leto dni po 7. oktobru, ko je Hamas napadel Izrael, so okoli 70 odstotkov porušene ključne infrastrukture v Gazi, tudi vse univerze, in več kot 40 tisoč mrtvih. Eskalacija na Bližnjem vzhodu je dosegla novo vrelišče v zadnjih tednih, ko je Izrael vdrl v Libanon, ko je bil ubit vodja Hezbolaha, Hasan Nasrala, in ko so se zgodili napadi na Bejrut, Sirijo in Jemen, tudi na mirovniške sile Združenih narodov v Libanonu. Vse bolj napet je odnos med Izraelom in Iranom; slednji je na začetku meseca na Izrael izstrelil okoli 200 raket. Bližnji vzhod je v plamenih. O tem, kaj se pravzaprav dogaja, smo se pogovarjali s sociologom in politologom dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, ki velja za enega največjih poznavalcev političnih razmer na Bližnjem vzhodu pri nas.

Otroška prostitucija v Sloveniji?

»To delo opravljam več kot 30 let in iz tistih časov se spominjam enega samega primera, ko je fant odpeljal dekle v tujino, ji odvzel potni list in jo prodal za prostitutko. Potrebovali smo dve leti, da smo jo ob pomoči Interpola dobili nazaj. Danes je tega veliko več, še veliko več pa je prikritega. Samo v zadnjih petih letih sem vsako leto samo jaz imela vsaj po en primer na leto. A če tega nočemo videti, ne vidimo,« o prostituciji med otroki in mladoletniki pravi Irena Velič, ki je na Centru za socialno delo Šiška odgovorna za področje varstva otrok in mladostnikov.

Ultimativni dokaz škodljivosti

»Zrak v Kanalu ob Soči je primerljiv z zrakom v Bohinju in Bovcu. Od 30 merilnih postaj v Sloveniji le dve izkazujeta boljšo kakovost zraka, kot je v okolici Salonita Anhovo,« je konec leta 2019 javnost prepričevala uprava avstrijsko-italijanskega Salonita, danes Alpacem Cementa, in zatrjevala: »Ni niti enega podatka, ki bi kazal na razloge za zaskrbljenost.« A ta podatek je zdaj prišel; z najnaprednejšimi metodami analizirani prašni delci PM10 v vasi Deskle ob cementarni-sosežigalnici rušijo te dolgoletne trditve kapitalske interesne skupine: cementarna pomembno slabša kakovost zraka in zdravja.