Enako plačilo za enako delo

Pred dvema letoma je začela veljati direktiva evropskega parlamenta o krepitvi rabe načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske, s katero Evropska unija od držav članic zahteva, da v svojo zakonodajo uvedejo ukrepe, ki bodo poskrbeli za večjo transparentnost plač. Ugotovljeno je namreč bilo, da je skritost plač eden izmed glavnih dejavnikov, ki onemogočajo večjo plačno enakost med ženskami in moškimi.

Drevesa so politično vprašanje

Deset organizacij – od Mladih za podnebno pravičnost, Mreže za prostor, platforme LOM – Ljubljana odprto mesto do oddelka za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti in Arborističnega društva Slovenije – je v sredo s široko podporo več kot 650 podpisnikov in podpisnic pozvalo predsednika vlade, pristojnega ministra ter županje in župane k sprejetju konkretnih ukrepov za zaščito dreves v času ekstremne vročine.

Neetični jezičnež

Pravna mreža za varstvo demokracije je pobudnici Vlasti Jalušič z Mirovnega inštituta in trem prijaviteljicam, profesoricam na Univerzi v Ljubljani, pomagala podati prijavo na etično komisijo univerze zoper Mateja Lahovnika, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prijavo so vložile zaradi zapisa na družabnem omrežju X, v katerem je manipuliral, da so begunci deležni pravic, ki jih niti slovenski državljani niso, in širil nestrpnost zoper invalidne otroke iz Gaze, ki so bili pred časom na rehabilitaciji v Sloveniji, in njihove sorodnike. Med razpravo o dolgotrajni oskrbi in domnevami o tem, da v Slovenijo množično prihajajo tujci, ki se gredo »socialni turizem«, je zapisal, da bodo »do dolgotrajne oskrbe upravičeni tudi tisti, ki niso nič vplačali v ZPIZ ali ZZZS, npr. bradati ’otroci’ in njihovi sorodniki iz Gaze, ki so zlorabili zdravljenje v Soči za azil. Pri nas je denar za vse, samo za tiste, ki 40 let pošteno delajo, ga zmanjka.«

Osmomarčevke gredo v Bruselj

Inštitutu 8. marec in sorodnim skupinam po Evropi je že pred časom uspelo zbrati več kot milijon potrebnih podpisov za evropsko državljansko pobudo My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi finančni mehanizem, s katerim bi bilo varno opravljanje splava omogočeno tudi ženskam v državah, kjer je splav prepovedan ali močno omejen. Po ponovnem preštetju bodo podpise, ki so se zbirali v vseh državah članicah Evropske unije, na začetku septembra izročili evropski komisiji, a s tem se njihova pot v Bruslju šele začenja – s predlogom bodo morali prepričati še evropske odločevalce.

Grožnja deportacije

Tako imenovana dublinska uredba državam članicam Evropske unije omogoča, da prosilce za azil deportirajo ali – lepše rečeno – vrnejo v državo EU, kjer so prvič zaprosili za azil. Uredba je zadnja leta mrtva črka na papirju, še posebej, odkar države prejemnice zavračajo sprejetje deportiranih. Slovenija te postopke kljub temu izvaja in jih izvede, kadar je to mogoče. Za tak postopek se je odločila tudi pri maroškem prosilcu za azil Zouhairju Hikamu. Sam vrnitvi nasprotuje, saj bi lahko pomenila grožnjo njegovemu zdravju.

Kdaj bo Google dodal navodila za pot tudi za kolesarje v Sloveniji?

Podjetje Google je leta 2010 v ZDA in Kanadi predstavilo novost v aplikaciji Zemljevidi (Maps) – navodila za pot za kolesarje. Podobno kot navodila za pot za voznike avtomobilov in pešce naj bi bila od takrat na voljo tudi navodila za kolesarje. Google namreč izkorišča množico podatkov, ki jih zbira, ko ljudje uporabljajo aplikacijo, in tako najde najprimernejšo pot za različna prevozna sredstva.

Amoralna avtoriteta

Ko je v četrtek, 8. maja letos, malo pred pol osmo zvečer pred množico, zbrano na Trgu svetega Petra, stopil novi papež Leon XIV., so bile njegove prve besede: »La pace sia con tutti voi.« Ali po slovensko: »Mir naj bo z vami vsemi.« Sprejete so bile z navdušenjem in klici odobravanja – kar bi bile v resnici tudi kakšne druge, a vendar so prve besede novega papeža vedno zelo pomembne. Novi papež je torej najprej spregovoril o miru, kar je logično, živimo v času vojn, v času dopuščanja genocida, v času stradanja otrok, v času, ko zmaguje politika nasilja.

Von Horvathova hotela za žuželke

S podjetnikom Tadejem Von Horvathom in razveljavljenim razpisom javne agencije Spirit za prestrukturiranje premogovnih regij se zadnje mesece ukvarja evropsko javno tožilstvo (EPPO), ki preiskuje, kot so sporočili 6. junija, »domnevne poskuse in izvršene goljufije« z več kot 25 milijoni evrov evropskih sredstev. Razpis zaposluje tudi domača sodišča, saj gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana oziroma njegova izvajalska agencija Spirit nočeta razkriti, kdo je sedel v razpisni komisiji, in s tožbo izpodbijata odločbo informacijske pooblaščenke, ki zahteva razkritje članov. Smo pa po več mesecih od agencije Spirit vendar dobili bolj razkriti razpisni vlogi, s katerima sta podjetji Vonpharma SI in Vital IQ, povezani z Von Horvathom, dobili nepovratne milijone. Vlogi med drugim razkrivata, kaj bi podjetji kupili z denarjem.

Bo Slovenija legalizirala gojenje in posedovanje konoplje za osebno uporabo?

V zadnjem desetletju sta se v več državah v svetu postopno liberalizirali gojenje in posedovanje konoplje za osebno uporabo. Na Nizozemskem je tako že desetletja, marihuana pa je bila delno legalizirana v zadnjih letih še v več ameriških zveznih državah, v Kanadi, med članicami Evropske unije se je za ta korak odločila Malta, sledila sta Luksemburg in nazadnje Nemčija, s prihodnjim letom pa se bo tem državam pridružila še Češka. Tudi v Sloveniji je že prišlo do več takšnih pobud, a zaradi strokovne pomanjkljivosti – in nezadostne politične podpore – niso prišle daleč. Za liberalizacijo tega področja si zdaj prizadevajo tudi v koaliciji, v Gibanju Svoboda in Levici, njuni poslanci pa so tik pred parlamentarnimi počitnicami v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Ni naletel zgolj na odobravanje.

Kompromis, a kakšen?

Julija sprejeti novi zakon o visokem šolstvu (ZViS-1) je nadomestil prejšnjega, ki je bil od sprejetja leta 1993 mnogokrat noveliran. Zadnja različica neuradno prečiščenega besedila je imela številko kar 31. Ta lepljenka posegov, pa tudi razvojne usmeritve iz prejšnjega (2011–2020) in veljavnega (2021– 2030) desetletnega nacionalnega programa visokega šolstva so klicali po pripravi novega zakona. Tega se je lotila vrsta ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, a zaradi različnih vzrokov jim ni uspelo. Nekateri so trčili ob stalne fronte spora, kot so jezik poučevanja, interesi zasebnih zavodov, pedagoški normativi in formula proračunskega financiranja. Zaradi nepripravljenosti na sklepanje kompromisov ali na popuščanje so se zapletli v dolge polemike in jim je nazadnje zmanjkalo časa. Drugim je časa zmanjkalo, ker njihova vlada ni končala mandata. Kakšnega je odnesla tudi njegova lastna afera.

Kako na študij v tujino?

Študij v tujini je možnost, ki jo slovenski študenti vedno pogosteje izkoriščajo. Vključijo se v drugačno okolje, v katerem naberejo nove izkušnje, ki jih v Sloveniji ne bi mogli, študirajo na študijskih programih, ki jih na slovenskih univerzah ni, izkusijo samostojno življenje in spletejo stike z ljudmi z vsega sveta. A proces, s katerim si zagotovijo študij v tujini, ni preprost, ne v finančnem in ne birokratskem pogledu, običajno vse skupaj traja več kot eno leto. Navsezadnje je ob tako veliki izbiri lahko zahtevna že odločitev, kje in kaj študirati.

Ko se poželenje ne porodi samo od sebe

Najprej je to lep izraz, povezan z veseljem in užitkom, torej da si nečesa želimo. Hkrati pomeni tudi strast zaradi nekoga ali nečesa. Pri seksu gre za oboje. Kaj počnem s poželenjem in ali uživam v doživljanju spolnosti? In hkrati, do česa čutim poželenje, kaj me privlači in na kaj se odzivam? Poželenje je najzapletenejša in tudi najzanimivejša sestavina spolnosti, ker se biološki, psihološki in družbeni dejavniki povežejo v kompleksno součinkovanje.

Tetovaže / Tvegana umetnost na koži

Mlada ženska je na trebuh legla na mizo in iztegnila levo roko. Na notranji strani nadlakti si je zaželela tetovažo pošastne lobanje v barvah. Ko so se igle približale pazduhi, je krčevito zatisnila oči od bolečine, saj je ta predel kože še posebej občutljiv, vendar je zdržala.

Zdravniško pomoč zaradi elektronskih cigaret

Pogovor o iskanju zdravniške pomoči zaradi kajenja elektronskih cigaret je med mladimi nekaj vsakdanjega. Vsak pozna koga, ki je zaradi tega moral k zdravniku, kot je nekoč vsak poznal koga, ki je moral na »izpiranje želodca« zaradi zastrupitve z alkoholom. Ker se vejpanje še vedno predstavlja predvsem kot manj škodljiva zamenjava za kajenje tobaka, smo se za stvarnejše in manj anekdotične podatke obrnili na zdravstvene ustanove.

Nacistične tablice

V Sloveniji je registrskih tablic, narejenih po meri, vsako leto več. Leta 2024 jih je bilo okoli 78 tisoč, to pomeni, da ima približno 4,5 odstotka registriranih cestnih vozil personalizirano registrsko tablico. Število tablic, narejenih po meri, se je v zadnjih letih povečalo, leta 2021 jih je bilo le nekaj več kot 54 tisoč. A vse to ni zastonj.

Zavedene satanistke! / Načelna poteza slovenskih odbojkaric 

Slovenske odbojkarice so ta teden začele priprave na svetovno prvenstvo, še pred tem pa uspešno opravile kvalifikacije in se uvrstile na evropsko prvenstvo 2026. Zadnjo tekmo kvalifikacij so odigrale z Izraelom in pri tem poskrbele za manjši incident, ko se niso hotele rokovati z nasprotnicami. Za protestno dejanje so se odločile same, mimo državne odbojkarske zveze, z njim pa so si nakopale gnev slovenske desnice. Pričakovano, saj ta vsako obsodbo izraelske vojaške morije označi za antisemitizem.

»Z ustavno večino bi Janša lahko spremenil ustavno ureditev«

Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško.

Nekemična zasvojenost

Catherine Price, ameriška novinarka in avtorica knjižnih uspešnic, med drugim priročnika How to Break Up With Your Phone (slo. Kako se raziti s svojim telefonom, op. p.), temne vzorce in druge mehanizme, ki pri uporabnikih povzročajo odvisnost od naprav, primerja z mehanizmi igralnih avtomatov, ki marsikaterega obiskovalca igralnice pahnejo v zasvojenost z igrami na srečo. Zaradi tega gre lahko zasvojenost z napravami v takšne skrajnosti, da pri uporabniku odvzem pametnega telefona povzroči hudo abstinenčno krizo, primerljivo z odtegnitvenim sindromom pri zasvojencih s trdimi drogami.

Renesansa neumnih telefonov

Zavedanje, da zlobne tehnološke korporacije ribarijo naše podatke, zlato rudo 21. stoletja, se je v zadnjem desetletju postopoma, a trdno zasidralo v kolektivno zavest (večidel mlajših) uporabnikov. Dokaj silovito se širijo tudi vesti o temni plati pametnih telefonov in družbenih omrežij, zaradi katerih si številni uporabniki, zmožni tovrstne samorefleksije, odvisnost od naprav priznajo in se skušajo od njih tako ali drugače oddaljiti.

Toksična zveza

Ob zgražanju nad tem, kako globoko zatopljeni so mladi v telefone, tiktoke in podobne pogruntavščine, se težko izognemo temu, da ne bi zveneli kot stari nergači. Še težje pa si priznamo, da smo se tudi sami ujeli v isto zanko kot oni – v dopaminsko past, ki so nam jo prihuljeno nastavili tehnološki mogotci iz Silicijeve doline. Da torej tudi sami nenehno in nebrzdano posegamo po telefonu in da se pogosto šele po 20-minutnem brezciljnem drsenju po zaslonu zavemo, kaj pravzaprav počnemo, saj je tovrstno početje postalo že skorajda samodejno – kot bi roka, ki pograbi telefon, razmišljala s svojo glavo.

Same proti vsem

Junija letos so minila že štiri leta od redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnih kaznivih dejanj nasploh, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu privolitve oziroma »samo ja pomeni ja«. Nihče sicer ni mislil, da bo to prineslo čudežno rešitev za žrtve spolne kriminalitete, torej predvsem ženske in otroke. A verjetno si tudi nihče ni predstavljal, da ne le da se ne bo spremenilo nič bistvenega, ampak da bodo štiri leta kasneje statistični kazalci kvečjemu še slabši kot prej in da bodo žrtve v postopkih pred državnimi organi doživljale povsem enako, če ne celo večje nerazumevanje, ponižanje in razčlovečenje. Kje so razlogi za to?

Ovadeni izraelski vojak v Sloveniji

Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in Policijska uprava Nova Gorica sta prejšnji teden prejela kazensko ovadbo zoper vojaka izraelske vojske, ki je v enem od turističnih krajev ob Soči. Vojak je bil s svojo brigado dejaven v tako imenovanem koridorju Netzarim v Gazi, kjer naj bi bila izvršena očitana mu kazniva dejanja, med drugim vojno hudodelstvo. Ali je ovadeni še v Sloveniji, ni jasno, v prvih dneh tedna ga policija ni izsledila, torej ga ni niti zaslišala. Kaj je epilog dveh ovadenih izraelskih vojakov v Belgiji?