Drevored ostaja

Prejšnji teden smo izvedeli, da v občini Hoče - Slivnica vendarle ne bodo uresničili »turističnega projekta«, katerega jedro bi bil posek zgodovinskega in z več kulturno- in naravovarstvenimi statusi zavarovanega drevoreda v Pivoli ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste.

Ohranimo pumpo in burek

Gradnja novega potniškega centra v Ljubljani predvideva tudi rekonstrukcijo okoliških cest. Ena izmed teh je Šmartinska cesta, ki vodi skozi Savsko naselje. Po novem naj bi tamkajšnja križišča zamenjalo veliko krožišče, a da bi bilo to izvedljivo, bi bilo po načrtih treba odstraniti priljubljeno okrepčevalnico Burek Savska in Petrolovo bencinsko črpalko na Šmartinski cesti. Na to so se nekateri stanovalci Savskega naselja, ki opozarjajo tudi na povečanje prometa na območju, odzvali s spletno peticijo »Ohranimo pumpo in burek v Savskem naselju«.

Blatne vasi

Drugega marca daljnega leta 2014 je 16 Rominj in Romov iz dveh slovenskih romskih naselij pred evropskim sodiščem za človekove pravice vložilo tožbo zaradi kršitve pravice do vode. Gre za naselji Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici, kjer so tedaj živeli in še danes živijo Romi brez vode in elektrike. Ko je konec januarja 2020 v Goriči vasi v baraki zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni Amadej Brajdič, postopek pred evropskim sodiščem še ni bil končan. Je pa odločitev prišla le dober mesec dni kasneje, 10. marca. A evropsko sodišče ni ugotovilo kršitev človekovih pravic. Kako je torej videti življenje Romov, slovenskih in evropskih državljanov, ki jim temeljne človekove pravice niso kršene?

Slovenski pozdrav

V petek, 20. decembra, je v ljubljanskem Media parku, na enem od večjih koncertnih prizorišč v prestolnici, potekal koncert, ki sodi k prvi veliki turneji »podeželskega rock’n’roll« ansambla Fehtarji Zan’ga dej, Laškega. Fehtarji promovirajo svoj drugi album, poimenovan po gorenjski napitnici in prvi avtorski pesmi benda, ki je sicer zaslovel s priredbami, kot je smučarsko-žurerska après ski himna Shatzi, ter se v izjemno kratkem času vzpostavil kot mladi up slovenske narodnozabavne scene in eden glavnih protagonistov največjih veselic v državi. Ansambel Fehtarji je narodnozabavne viže postavil v sodobnejši, bolj urban in žanrsko eklektičen kontekst, »našmu kunceptu muske pravmo podeželski rock’n’roll, sej zravn običajnga narodnozabavnga šundra ropotamo še s štrom kitaram, trobilam, pihalam in bobnam,« imajo Fehtarji zapisano na spletni strani.

Slovenska vas

»Imeli sva vsaka svoj posebni nahrbtnik z merilno opremo, vsak je tehtal približno deset kilogramov. Z njima sva trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer, prehodili šestkilometrsko krožno pot med stacionarnima merilnima postajama, ki sta bili na župnišču na hribu in na gasilskem domu v vasi, med njima pa je bila stometrska razlika v nadmorski višini,« razlaga raziskovalka dr. Kristina Glojek vsakodnevni postopek, ki sta ga z Martino Ristorini, gostujočo raziskovalko z inštituta za raziskovanje troposfere Tropos iz Leipziga v Nemčiji, v vasi Retje v Loškem Potoku opravljali dva meseca, decembra 2017 in januarja 2018. Bili sta skoraj edini gostji v tamkajšnjem hotelu, merili pa sta onesnaženost zraka zaradi kurjenja lesa, ki je tam pozimi tako rekoč edini vir onesnaženja. O raziskavi je sredi decembra pisal Guardian, potrdila pa je, da je zrak v idiličnih hribovsko-kotanjastih Retjah v času zimskih toplotnih obratov primerljiv z zrakom v najbolj onesnaženih mestih na svetu.

Kaj pa pravice?

Pred dnevi, 18. decembra, smo izvedeli za odločitev gradbenega inšpektorja inšpektorata za naravne vire in prostor, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu.

Kislo-sladka statistika

Ob koncu leta slovenski statistični urad (SURS) tradicionalno objavi poročilo, v katerem navede najpomembnejše statistične podatke, ki pričajo o razmerah na najrazličnejših področjih v državi. Oglejmo si nekatere.

Sama proti vsem

Evropsko sodišče za človekove pravice je ugotovilo kršitev človekovih pravic materi (in njenim otrokom), ki so ji bili trije otroci odvzeti pred štirimi leti v medijsko razvpitem primeru, v katerem so dve leti kasneje socialne službe in sodišče ugotovili, da so ga očitno polomili, in so otroke vrnili materi, saj so bili pri očetu zaradi nasilja in zanemarjanja v nevarnosti.

Napad na fotoreporterja Mladine

Minuli petek se je na shodu, ki je v prestolnici potekal pod taktirko Pavla Ruparja in njegove stranke Glas upokojencev, zgodil incident – eden od udeležencev je napadel Mladininega fotoreporterja Gašperja Lešnika. »Fotografiral sem skupino protestnikov in eden od njih me je zgrabil za trak fotoaparata in zahteval, da posnetke izbrišem, češ da ga ne smem fotografirati,« je incident opisal Lešnik. »Imel sem srečo, da je policija hitro posredovala.«

Zaušnica pohlepu

Ustavni sodniki so tik pred novim letom s šestimi glasovi za in dvema proti odločili, da začasna obdavčitev bank, s katero želi država dobiti dodatna sredstva za popoplavno obnovo, ni v neskladju z ustavo. Proti sta spet glasovala Rok Svetlič in Marko Šorli, Klemna Jakliča ni bilo na seji.

Izjave leta

»Srečno, Slovenija, če me morje vzame.«
Predsednik vlade Robert Golob, preden je na morje odveslal v kajaku, na posnetku, ki ga je objavil na Instagramu

Gostinski presežki leta

Naj globalka
Camut, Kazlje
Camut je nenavadna institucija, ki fura novo podobo japonske kulinarike: mizarsko-umetniško-kuharski multipraktik Shin Sato je sredi kraške vasi Kazlje zagnal izjemno omakasnico. Omakase pomeni »prepustim se vam« – gost torej izbiro jedi, njih število, sestavo in zaporedje prepušča chefu, za kar je v Camutu nagrajen z vsakič drugačnim, a vedno zanimivim nizom jedi. Iskreno in impresivno.

Leto, ko smo končno prepovedali nacistične simbole

Sedmega junija so se na Prešernovem trgu v središču Ljubljane zbrali prav posebni fantje. Fantje z obritimi glavami, v črnih oblačilih, številni so nosili masko. Prižigali so bakle in vzklikali »Remigracija!« in »Mi Slovenci!«. Govorimo seveda o neonacistični skupini Slovenska obrambna straža (SOS), ki je tistega junijskega popoldneva v Ljubljani pripravila demonstracije; začele so se na Prešernovem trgu, nato pa so se neonacisti sprehodili po mestnem središču. Nosili so transparent, na katerem je bila pod napisom »REMIGRACIJA« narisana mrtvaška glava Totenkopf, simbol nacizma, ki so ga uporabljale enote SS.

Zgodovinski milijon

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, rada pove, da tudi majhna skupnost prijateljev lahko premika gore. Če te besede vzamemo dobesedno, potem jim je v inštitutu uspelo premakniti Mount Everest. Samo v osmih mesecih, natančneje v 247 dneh (na voljo so imeli eno leto), jim je uspelo zbrati potrebnih milijon podpisov za evropsko kampanjo za varen in dostopen splav – My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira).

Leto, ko smo skupaj občudovali Jakličevo vilo

Šestnajstega oktobra je bil v Škocjanu velik dan. Slavnostne goste je nagovorila ministrica za šolstvo Asta Vrečko, ki je odprla nov, sodoben kulturni center s prostori za občinsko knjižnico, veliko in malo konferenčno dvorano, avlo za razstave in pogostitve ter manjšo kavarno.

Visoki davki nas dušijo

Podjetniki so tudi letos bežali v tujino, davki in birokracija pa so jih še naprej dušili. Da se bo apokalipsa zgodila vsak hip, se je zazdelo ob napovedi, da bo novogoriški Mahle proizvodnjo iz Slovenije preselil v Bosno, zaradi česar bi brez dela ostalo 600 zaposlenih, temu pa naj bi sledila še druga podjetja. Na primer Boxmark, ki ga vodi predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš. »Investitorji v Sloveniji že zaznavajo neprimerno poslovno okolje,« je govoril Trobiš.