Nazaj v preteklost

Zgodba o nesoglasjih med gradbenim inšpektoratom in zavodom Dom na Krasu, ki vodi »dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb«, se je začela prejšnji mesec, ko je inšpektor Peter Šatej odločil, da se mora šest invalidnih prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj naj bi bila namembnost stavbe narobe opredeljena. Izdal je navodilo, da se morajo prebivalci izseliti v enem dnevu, vendar se to po posredovanju ministrstva za naravne vire in prostor ni zgodilo. Tri tedne pozneje je enaka usoda doletela še eno stanovanjsko skupnost v okviru doma, na inšpektoratu pa poteka še pet podobnih postopkov. Država se je na oba sklepa pritožila, a je sodišče pritožbo zavrnilo.

Izrednega študija ne damo!

Ministrstvo za visoko šolstvo je že lani poleti v javno obravnavo poslalo predlog novega zakona o visokem šolstvu, s katerim bi med drugim ukinili izredni študij in ga nadomestili s tako imenovanim časovno prilagojenim študijem. Kot pravijo na ministrstvu, je namen nove ureditve »preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študentke in študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti … na koncu pa oboji, izredni in redni, pridobijo isto stopnjo izobrazbe.« Prejšnji teden so študenti zasebne fakultete DOBA iz Maribora, pa tudi nekateri študenti z drugih, večinoma zasebnih fakultet zbrali okoli 2600 podpisov, s katerimi nasprotujejo novemu zakonu. Zavzemajo se za ohranitev izrednega študija in pravic tistih, ki študirajo izredno.

JEK 2 gre naprej

Državna Gen energija po zatišju, ki je sledilo preklicu referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne, JEK 2, projekt nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Po medijskem razkritju političnih spreg in manipulacij, ki je pripeljalo do preklica referenduma – za čuda ni odstopil nihče vpleten, ne zasavska poslanca Gibanja Svoboda in SDS Nataša Avšič Bogovič in Tomaž Lisec ne ključni usmerjevalec projekta, državni sekretar v kabinetu premiera Goloba Danijel Levičar. Prav tako zdaj ni nobenih zagotovil, da referendum o projektu JEK 2 sploh bo.

Nadgradite rehabilitacijo invalidnih otrok iz Gaze!

Premirje v Gazi je priložnost za pomoč tam živečim ljudem. Slovenija je doslej to pomoč izvajala v obliki medicinske rehabilitacije (v Egiptu živečih) palestinskih otrok iz Gaze, ki so v katerem izmed izraelskih napadov pretrpeli trajne poškodbe. Nazadnje je bila tu skupina desetih otrok, ki je rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča končala konec lanskega leta. Nas pa je zanimalo, kdaj pride nova skupina, kako velika bo in ali morda pristojni razmišljajo o trajni premestitvi in bolj poglobljeni rehabilitaciji otrok, s katero bi zamenjali zgolj nekajtedenski program in hitro vrnitev na Bližnji vzhod.

Zdravniki se ne motijo

Slovenski zdravniki se ne motijo, strokovnih napak ne delajo. Niti ene. V zadnjem poročilu o stanju na področju varstva človekovih pravic za leto 2023 preberemo, da je zdravniška zbornica pred dvema letoma opravila 78 rednih strokovnih nadzorov in pri nobenem »niso bila ugotovljena odstopanja od strokovnih smernic«, pri 37 izrednih nadzorih pa je le pri enem ugotovila sum odmika od strokovnih smernic, ki pa »ga ni bilo mogoče potrditi ali ovreči«. Podobne ugotovitve preberemo v poročilih za minula leta: »V letu 2022 v okviru opravljenih nadzorov pod okriljem odbora za strokovna medicinska vprašanja niso bile ugotovljene zdravniške napake.«

»Geslo America First pomeni »najprej Trump«, za vse drugo mu ni pretirano mar«

Dr. Matjaž Nahtigal je predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Preden je postal visokošolski profesor, je počel marsikaj. Delal je v različnih slovenskih vladah (1999–2005), med drugim je bil vodja kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška, direktor službe vlade za zakonodajo in generalni sekretar urada predsednika republike. Ukvarjal se je predvsem s področji ustavnega, evropskega in mednarodnega prava, doktoriral pa je na prestižni Harvard Law School.

Požar na ražnju

Besedila, ki jih Bojan Požar podpisuje na svoji spletni strani, se berejo kot šokantna poročila globoke države. So mešanica neuradnih, neformalnih in nepreverjenih trditev, s katerimi Požar na videz razkriva dejansko ozadje aktualnih dogodkov. A čeprav so ti njegovi zapisi na prvi pogled jasni, je končni učinek vedno isti: bralec zelo pogosto nazadnje v resnici ne razume, kaj naj bi se bilo zgodilo. Šele ko se na njegove zapise, ki dvignejo največ prahu, odzovejo prizadeti, druga stran, državne institucije, šele ko njegove trditve preverijo drugi novinarji, se po nekaj tednih trdega dela in tehtanja dejstev megla razblini – in navadno za njo ni nič. Požar namreč ne opravlja novinarskega dela, ampak najpogosteje, ne da bi preveril ali celo sam razumel, o čem ali za koga piše, objavlja informacije, ki mu jih dostavijo najrazličnejši prinašalci. Neredko je očitno, da so to lobisti, gospodarstveniki, še pogosteje pa politiki, ki imajo zelo jasne interese, namen objave pa najverjetneje ni razčiščevanje, ampak gre za manipulacijo.

Umetna inteligenca je postala neizogiben del izobraževalnega sistema

Neposredno po silovitem prodoru jezikovnega modela ChatGPT – paradnega konja panoge, ki razvija umetno inteligenco – na medmrežje novembra 2022 so svetovno medijsko krajino preplavili zaskrbljeni članki, kot je bil nekrolog Šolski esej je mrtev, ki ga je objavil ameriški časnik The Atlantic. Nemudoma je bilo namreč jasno, da se bo ta brezplačno dostopni program, ki lahko v nekaj sekundah napiše (dokaj in čedalje bolj) strokovno ustrezen in prepričljiv esej ali seminarsko nalogo, ki zna reševati matematične probleme, odgovarjati na vprašanja in celo pisati programe, neizogibno znašel v rokah učencev, dijakov in študentov, ko bodo iskali bližnjice pri mukotrpnem pisanju domačih nalog.

Bo denar pomagal?

Za slovenske študente se je leto začelo obetavno. Ministrstvo za visoko šolstvo jim s prihodnjim študijskim letom obljublja zvišanje subvencij za bivanje pri zasebnikih. Doslej je subvencija za bivanje pri zasebnikih, ena izmed oblik subvencioniranja bivanja, znašala 32 evrov. Po napovedih ministrstva bo od prihodnjega študijskega leta s približno vrednostjo 100 evrov izenačena z dodatkom za bivanje, do katerega so upravičeni prejemniki državne oziroma Zoisove štipendije.

Blažu

Dragi Blaž, zdaj, ko se začasno poslavljaš od nas, gledam slavno fotografijo iz začetka osemdesetih let – naredil jo je takratni fotograf Mladine Janez Bogataj na odprtju Feotove razstave v Knjižnici Jožeta Mazovca. Fotografija je bila čez kakšni dve desetletji povečana na celo steno Bežigrajske galerije ob razstavi del vizualnih pesnikov – torej tudi tebe in mene –, pod njo pa naju je s Feotom fotografiral Borut Krajnc. To fotografijo sem ti pred kakšnim letom prinesel, ko si si jo zaželel, da bi te v tvoji skromni sobici v domu CSSS v Stari Loki spominjala na prijatelje. Verjetno te je tudi spremljala v zadnjih urah. Pred kakšnim mesecem, ko sem te obiskal, je še bila tam. Na tej fotografiji, ki nas opozarja na našo minljivost, je osem prijateljev, šest prijateljev in dve prijateljici. Takrat smo bili prepričani vsak o svoji neminljivosti; vsaj o minljivosti nismo razmišljali, saj smo imeli pred sabo še mnogo načrtov, ki smo jih želeli uresničiti. Sedaj je ta fotografija le opozorilo, kako je življenje v resnici minljivo, kako vsi počasi odhajamo.

Močeradovec Blaža Ogorevca

Kot že rahlo ostarel in od vseh zapuščen, v kot zavržen skromni uradnik zadnje čase rad gledam televizijo. Najbolj všeč so mi porniči (pred znanci to obsesijo opravičujem z izgovorom, da me pri njih zanima zgolj vsebina) in dokumentarni filmi o življenju živali. Vse ostale oddaje, od poročil in političnih komentarjev do bolj ali manj resnih “pravih” umetniških filmov, se mi zdijo nasilne, saj za njimi vedno stoji neki creator, ki ima his master plan, ki me z zgovornostjo, igranjem na čustva in podobnimi triki nemilostno tunka v njegov svet. Pri teh porničih in dokumentarcih pa vendarle lahko direktno vidim v fiuku vsplahutane joške in mezeče mehke riti ali pa v grozi mrmrajoče gnuje, ki se v strahu pred napadom leva histerično gonijo po izsušeni afriški ravnici, skratka elemente duševnega obeda, ki mi ga ne pripravi znan kuharski mojster, temveč vse te drobce brez tuje sugestije lahko zmešam sam v svoji glavi, jih poljubno začinim in na koncu tiho sam vase rečem, madona, takle je ta svet. (Zraven se mi pa zdi, da je sicer res, da sem le skromni uradnik, ampak da tudi mi nismo od muh in da včasih po kakšni tolsti misli posežemo.)

Zavetišča za usmrtitve živali?

Pred dnevi je ustavno sodišče zavrnilo presojo pobude zavetišč za živali, ki so trdila, da jih veljavna zakonodaja postavlja v nemogoč položaj. Zavetišča morajo poskrbeti za potepuške, zavržene, zapuščene, najdene pse in mačke, a hkrati nimajo zagotovljenega dostojnega financiranja za to koncesijsko dejavnost. Zdi se, kot da so bili ljubitelji živali pred najvišjim sodiščem poraženi in da večina ustavnih sodnikov in sodnic nima občutka za zapuščene hišne ljubljenčke. A ta trditev velja le na prvi pogled.

Prikrita politična akcija podpornika desnice

Po državi so se (znova) pojavili veliki reklamni panoji s črno pisavo na beli podlagi in rdečo obrobo, ki spominjajo na opozorila, kakršna najdete na škatlicah cigaret. Samo da na teh panojih preberete sugestivna politična sporočila, za katera ni čisto jasno, kdo stoji za njimi, saj so podpisana zgolj s kratico »ACOQ10«. Ob cestah vidite napis »Všeč mi je, ko vlada dela za državljane« ali pa verze iz pesmi Naš narodni dom Simona Gregorčiča: »Pod streho našo tuji rod / Naj gost nam bo, a ne gospod.« Podobni plakati so se po Sloveniji pojavili že lani, denimo plakata z napisom »Kaj si želim v letu 2024, izločevanje ali sodelovanje?« in »Všeč mi je, da lahko grem zvečer sama po mestu«.

Porušeni simbol antifašizma

Minuli teden se je na Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki deluje pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, obrnil Slovenec, domačin iz Bazovice. Sporočil je, da je spomenik bazoviškim junakom poškodovan.