• Uredništvo

    16. 7. 2024  |  Družba

    »Medtem ko Biden govori, da potrebujemo zeleni prehod, je Amerika največji izvoznik fosilnih goriv na planetu«

    "Amerika je trenutno, medtem ko Joe Biden govori, da potrebujemo zeleni prehod, največji izvoznik fosilnih goriv na planetu! Še več kot Savdska Arabija, kar se je v zadnjih letih zgodilo zaradi frackinga (hidravlično drobljenje).Med tem, kar je počel Trump, in kar zdaj počne Biden, je neverjetna kontinuiteta. Trump je govoril o tarifah za kitajske dobrine in zaščiti za domačo industrijo, da bo razcefral neoliberalni pravilnik svetovne ekonomije, prišel je Biden in naredil prav to. Če bo spet izvoljen Trump, kaže tako, bo zagotovo še naprej podpiral obnovljive vire energije, zakaj bi uničil ta velik del industrije? Delal bo, kar dela Biden, morda z malce manjšim poudarkom na obnovljivih virih in malce več svobode za industrijo fosilnih goriv. Še naprej pa bo mešanica obojega, tako kot zdaj."

  • Uredništvo

    12. 7. 2024  |  Družba

    »Obsedenost Slovencev s poceni hrano je s popisom cen košarice osnovnih živil dodatno spodbudila še vlada«

    "Obsedenost Slovencev s poceni hrano je s popisom cen košarice osnovnih živil dodatno spodbudila še vlada. Z njim je želela zajeziti draženje hrane, a je dosegla povsem nasproten učinek. Trgovci so namreč maloprodajne cene nižali izključno pri izbranih izdelkih iz vladne košarice, ki so jih za nameček naročali le za vzorec, zato veliki večini potrošnikov niso bili dostopni. Poreklo živil je vlada s popisom cen povsem zanemarila in spodbudila uvoz cenene hrane sporne kakovosti. Ogrozila je tudi lasten promocijski projekt – živila pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenija, ki naj bi bila tako kakovostna, da si zaslužijo vsaj deset odstotkov višjo ceno od drugih."

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba

    Krščanska medicina

    V Splošni bolnišnici Novo mesto naj bi bila ena izmed zdravnic pacientom delila letake z naslovom »8 naravnih zdravil«, na katerih so tudi nasveti, ki jih večina medicinske stroke verjetno ne bi podprla. Letak je pripravilo društvo Sedmi dan, ki skuša poskrbeti za zdravega duha v zdravem telesu s krščanstvom.

  • Monika Weiss

    12. 7. 2024  |  Mladina 38  |  Družba

    Sedem odvetniških družb

    V ponedeljek je bila na portalu javnih naročil objavljena odločitev ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC), da bo sklenil sporazume s sedmimi odvetniškimi in svetovalnimi družbami, ki bodo v prihodnjih štirih letih UKC svetovale in zanj pripravljale dokumentacijo pri »okvirno 300 zahtevnih postopkih javnega naročanja blaga oziroma storitev«. Skupaj naj bi za storitve dobile približno 1,37 milijona evrov.

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba

    Urban Purgar je kriv

    Urban Purgar, bivši predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot in bivši urednik skrajno desne Nacionalne tiskovne agencije (NTA), je bil v torek spoznan za krivega kršenja zakonskih določil z javnim spodbujanjem sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter grožnjami dvema osebama, Tanji Fajon in Jaši Jenullu. Izrečena mu je bila pogojna zaporna kazen enega leta in štirih mesecev s preizkusno dobo petih let.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba

    »Kako boš sodeloval z nekom, ki zagovarja rasizem?«

    Na splošno podatki kažejo, da danes v Sloveniji živimo bolje kot nekoč, več si lahko privoščimo in srečnejši smo. Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropi, prav tako stopnja revščine. Vendar revščina ostaja, vedno globlja je in vse daljša, na udaru pa so bolj in bolj tudi tisti, ki so tik nad njenim pragom – medtem pa najbogatejši ves čas bogatijo. Ljudi vedno bolj preveva občutek ekonomske negotovosti. In to vodi v številne frustracije. V jezo, iskanje krivcev in razraščanje populizmov. O tem, kakšne posledice lahko to ima, predvsem pa o tem, kako preprečiti črni scenarij, kot so to minuli vikend uspešno storili Francozi, smo se pogovarjali z dr. Srečem Dragošem, sociologom in predavateljem na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.

  • STA

    10. 7. 2024  |  Družba

    V Sloveniji najmanj zaupamo političnim strankam

    Po rezultatih raziskave o dejavnikih zaupanja v javne institucije, ki jih je danes objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in kjer je prvič sodelovala tudi Slovenija, je pri nas na prvem mestu zaupanje v sočloveka. Najnižje je zaupanje v politične stranke, so zapisali na ministrstvu za javno upravo.

  • Uredništvo

    10. 7. 2024  |  Družba

    »Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev«

    "Tudi naša dežela premore čvrste in zavedne domoljube, ki niso le proti tujcem. Enako goreče so proti vsem nam, ki nismo na podoben način zavedni kot oni. Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev. Prav tako ne trgamo drugih zastav, ne palestinske ne mavrične, celo izraelsko pustimo pri miru kljub jasni obsodbi njihovega ravnanja. Kjer je preveč slovenskih zastav, pa ne gre za šport, je precej nevarnosti, da zmanjka prostora za druge."

  • STA

    10. 7. 2024  |  Družba

    Vrhunec vročinskega vala

    Hrvaško je danes dosegel vrhunec vročinskega vala, ki bo po napovedih vremenoslovcev vztrajal do konca tedna. Rdeče vremensko opozorilo zaradi izjemno visokih temperatur velja za skoraj vse dele države. Z nevarno vročino se spopadajo tudi na jugu Bosne in Hercegovine ter v Srbiji.

  • Uredništvo

    10. 7. 2024  |  Družba

    »Povečali smo pridelavo breskev, spet smo posadili hruške ter dodali češnje, jagode in praktično vso zelenjavo«

    Boštjan Kozole (1971) je direktor družinskega podjetja Evrosad. Podjetje je nastalo sredi devetdesetih let, ko je njegov oče od takratne družbe Mercator - Agrokombinat v Krškem odkupil zemljišča, opremo in nasade ter z isto ekipo nadaljeval pridelavo sadja, ki bi sicer zamrla. Krški Evrosad pridela skoraj tretjino celotne slovenske sadjarske proizvodnje, zadnja leta krepi tudi ekološko pridelavo sadja in zelenjave. Del pridelka tudi izvaža, in sicer na širok spekter trgov, od Anglije do Bližnjega vzhoda. Vsako leto z vsemi partnerji, malimi sadjarji in zelenjadarji ter mariborskima fakultetama – biotehniško in kmetijsko –, pridela okoli 16.000 ton sadja in zelenjave na skupno več kot 575 hektarjih površin.

  • Uredništvo

    9. 7. 2024  |  Družba

    »Namen sodobne rekonstruktivne in estetske kirurgije je ustvarjati srečne posameznike«

    Uroš Ahčan je naš vodilni estetski in plastični kirurg. Zaradi prelomnih dosežkov na področju rekonstruktivne kirurgije – na primer kompleksnega posega, v katerem je s pomočjo 3D-modela ustvaril nos na podlakti in ga nato prenesel na obraz pacienta – ima tudi mednarodni sloves. Pogosto predava na najpomembnejših zdravniških kongresih in je redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti. Ob delu, ki ga opravlja na kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, vodi tudi zasebno kliniko Juventina, nekako pa najde čas tudi za pisanje, od strokovnih do poljudnih besedil. Prva so bila prevedena v številne tuje jezike, zaradi njih pa je bil med drugim ovenčan z Dergančevo nagrado za medicinsko publicistiko, zaradi drugih pa je zaslovel tudi v širši javnosti, nazadnje s knjižno uspešnico Skalpel, "iskreno pripovedjo o življenju in delu kirurga", ki že od lanskega oktobra krasi seznam najbolj prodajanih izdaj založbe Mladinska knjiga.

  • Uredništvo

    9. 7. 2024  |  Družba

    »Pornografske vsebine so izrazito patriarhalne, saj temeljijo na podrejanju žensk«

    "Študije kažejo in opozarjajo, da smo spolno vzgojo mladih prepustili pornografiji, preko katere se mladi najpogosteje prvič srečajo s spolnostjo. Pornografija jim ponuja popolnoma izkrivljeno in izprijeno podobo spolnosti, poleg tega so pornografske vsebine izrazito patriarhalne, saj temeljijo izključno na moškem užitku in podrejanju žensk, ki so ta užitek primorane zagotavljati za vsako ceno."

  • Uredništvo

    9. 7. 2024  |  Družba

    »Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo«

    "Več javnih storitev, več prostega časa in boljša delovna mesta, če znova spomnim na knjigo Bulšihti. Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo. Ne, ker bi jih nadomestila umetna inteligenca, ne potrebujemo finančnega sektorja, ki le zapravlja čas in prostor za zaslužek peščice. Proizvajati moramo tisto, kar v družbi potrebujemo. Poskrbeti moramo za otroke in starejše. Potrebujemo oskrbovalna in negovalna dela, ki so v kapitalizmu popolnoma podcenjena in najslabše plačana. Prav ta dela bi morali najbolj ceniti, saj ustvarjajo nekakšno kolektivno blagostanje. A tega v tej družbi ni, saj so razvrednotena, zato da si lahko še dodatno povečujemo 'obilje sranja'."

  • STA

    8. 7. 2024  |  Družba

    Zaposleni na upravnih enotah prenehali stavko

    Zaposleni na upravnih enotah so s sklenitvijo stavkovnega sporazuma, ki so ga njihovi predstavniki v petek podpisali z ministrom za javno upravo Francem Propsom, prenehali stavko. Vse upravne enote bodo tako danes spet nemoteno delovale.

  • Uredništvo

    8. 7. 2024  |  Družba

    Proglas: Sprenevedanje

    Ustvarjalce smo tokrat pozvali, naj se v svojih rešitvah dotaknejo širjenja neresnic in zavajanja – potrošnikov, bralcev, meščanov, državljanov.

  • Uredništvo

    8. 7. 2024  |  Družba

    »Resnično me prizadene, ko poplavljeni ljudje ob Savi na območju Mokric krivijo nas«

    Andreja Slameršek (1980) je profesorica kemije in biologije, naravovarstvenica, borka za prosto tekoče reke. Pod njenim vodstvom je Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki ima status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, v zadnjih letih doseglo pomembne sodne zmage pri varovanju narave, zaradi česar je trn v peti zlasti slovenski energetiki. Leta 2021, ko je takratna vlada Janeza Janše skušala DPRS odvzeti status delovanja v javnem interesu in ga izriniti iz postopkov, povezanih z gradnjo hidroelektrarne Mokrice, je Andreja Slameršek v Münchnu prejela ugledno naravovarstveno nagrado – nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 »za svoje izjemno prizadevanje za naravo evropskega pomena«. Kot nekdanja zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave in dolgoletna aktivistka podrobno pozna sistemske anomalije, zaradi katerih se pri nas (legalno) gradi na poplavnih in plazovitih območjih ter prvovrstnih kmetijskih zemljiščih.

  • Uredništvo

    8. 7. 2024  |  Družba

    »Na poplave in požare smo zelo dobro pripravljeni, skrbi pa me potres«

    Srečko Šestan je človek, ki si ga na TV-zaslonih ne želimo prepogosto videvati: je namreč dolgoletni poveljnik civilne zaščite, ki navadno javno nastopi ob najhujših katastrofah. Kljub temu je ob takšnih izrednih dogodkih tudi žarek upanja. Je namreč utelešenje množice več kot 170 tisoč dobro organiziranih prostovoljcev, ki znajo zagotoviti prvo pomoč pri največjih naravnih nesrečah. Po izobrazbi je inženir lesarstva, na področju zaščite in reševanja deluje že od leta 1996, od leta 2012 pa je poveljnik civilne zaščite. Na tem mestu se je izkazal za vodstveno avtoriteto, to pa je pri usklajevanju toliko ljudi prvi pogoj za skupno akcijo.

  • Uredništvo

    5. 7. 2024  |  Družba

    »Kdor misli, da je bila slovenska igra destruktivna, ta prav veliko o nogometu ne ve«

    "Mislim, da je dosežek slovenske reprezentance izjemen. Mislim, da že dolgo ali pa sploh nikoli slovenska reprezentanca ni igrala s toliko samozavesti. Po tekmi s Portugalsko sem dobil SMS-sporočila od Mourinha, Rummeniggeja, Capella in še številnih drugih. Vsi izjemno pohvalno, bodite ponosni na svojo ekipo, vrhunsko so igrali … Eden izmed njih, pa ne bom povedal, kateri, mi je rekel, da je slabša ekipa napredovala."

  • Luka Volk

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Družba

    Od kod Nova24TV in Demokracija črpata novice?

    Marko Plahuta je programer in raziskovalec, ki se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družbenih omrežij, zlasti slovenskega dela platforme X. Tokrat je pod drobnogled vzel slovensko medijsko krajino. Zanimalo ga je, koliko novic, ki prihajajo iz tujine, slovenski mediji kopirajo od tujih, ali drugače, kot je zapisal, »kje nastaja slovensko javno mnenje o dogodkih v tujini«.

  • Vanja Pirc

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Družba

    »Punčke odrastemo in ne ostanemo tiho«

    Sprva je kazalo, da bo nastal zgolj spor, ki bo malce razburkal domačo glasbeno sceno. Challe Salle, ki se sam predstavlja kot »idol mlade generacije in eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov«, je v pogovoru z youtuberjem Perom Martićem povedal nekaj krepkih o raperju Zlatku in drugih glasbenikih. Zlatko je zahteval, da se jim javno opraviči. In ker se jim ni, je prejšnji petek objavil pesem Klepc laže, v njej pa ni sesul le nasprotnikovih glasbenih veščin, temveč je razkril tudi, da naj bi bil Challe Salle domnevno spolno nadlegoval mladoletnice. Takoj zatem se je oglasila ena od domnevnih žrtev. In nato še druga. Primer zdaj preiskuje policija.

  • Matic Gorenc

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Družba

    Odsotnost države

    Unicef ima pri projektu »Kako se počutiš?«, ki se osredotoča na duševno zdravje otrok in mladostnikov, novega partnerja – farmacevtsko podjetje Novartis. Je res modro, da so projekti, posvečeni takšnim temam, odvisni od korporativnega financiranja, sploh, če jih podpirajo podjetja, ki kujejo dobičke z zdravili za lajšanje duševnih stisk?

  • Vanja Pirc

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Družba

    Za enakopravnost v nogometu

    Po ponedeljkovem zgodovinskem nastopu slovenske moške nogometne reprezentance v osmini finala evropskega prvenstva v Nemčiji in torkovem bučnem sprejemu nogometašev v Ljubljani je prišel čas za analize in premisleke. Tudi za premisleke o tem, ali je sprejemljivo, da se je Nogometna zveza Slovenije odločila, da bo manjši del od 12,25 milijona evrov vredne nagrade, ki ji jo bo Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA) namenilo po nastopu moške reprezentance na evropskem prvenstvu, razdelila med slovenske nogometne klube, a bo zanje uporabila različne vatle. Prvoligaški moški klubi bodo prejeli po deset tisočakov, drugoligaški po pet in tretjeligaški po tri, prvoligaški ženski klubi pa zgolj po dva tisočaka.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Družba

    »Si res želimo živeti v družbi, v kateri moramo za sočuten pogovor plačati?«

    Konec prejšnjega tedna je v javno obravnavo prišel predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti: poklica psihoterapevta v Sloveniji namreč – vsaj uradno – nimamo. To področje je neregulirano in na njem najdemo tako rekoč vse (od ljudi z vprašljivo izobrazbo do šarlatanov), tržno nišo pa so tu našli predvsem zasebni visokošolski zavodi. O duševnem zdravju in novem zakonu, o »vseznalcih« in novodobnih gurujih, o tem, kdo sme in kdo ne sme šariti po glavah ljudi, smo se pogovarjali z dr. Andrejo Mikuž, klinično psihologinjo in vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.

  • Dejanska cena in dejanski stroški

    Avtor Zoran Kus je v članku z naslovom »Dejanska cena in dejanski stroški«, ki je bil v Mladini objavljen 28. 6. 2024, predstavil svoj pogled glede ekonomike projekta JEK2, kot jo je v maju 2024 javnosti predstavila družba GEN energija. V svojem pisanju navaja nekatere nepravilnosti in zavajajoče interpretacije, ki lahko pri bralcih vodijo v napačno razumevanje ekonomike tega kompleksnega projekta in hkrati ustvarjajo napačen vtis glede strokovnosti in odgovornega odnosa družbe GEN energija do omenjenega projekta ter glede njene zaveze k objektivnemu in transparentnemu komuniciranju v javnosti.

  • STA 

    4. 7. 2024  |  Družba

    Pravica do dostopa do brezplačne vode iz pipe 

    Pitje vode iz pipe je priročna, zdrava in trajnostna odločitev, Slovenci pa imamo srečo, da lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Na zvezi zato začenjajo kampanjo, da bi zakonsko uredili dostop do brezplačne vode iz pipe v restavracijah in zdraviliščih. Pri tem vse pozivajo k oddaji podpisa podpore.

  • Uredništvo

    3. 7. 2024  |  Družba

    »Povezave med politiko in nogometom so tesne, čeprav bi jih vsi najraje skrili pod preprogo«

    "Povezave med politiko in nogometom so tesne, čeprav bi jih vsi najraje skrili pod preprogo. Že davno to ni le šport, ampak velik posel in močno geopolitično orodje. To je bil že od samega začetka. Ko so v Urugvaju leta 1930 organizirali prvo svetovno prvenstvo, je Montevideo izkoristil zmago, da bi utrdil svoj šibak mednarodni položaj."

  • STA

    3. 7. 2024  |  Družba

    V Sloveniji še okoli šest tisoč neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne

    Mineva 80 let od začetka silovitih zavezniških bombardiranj Evrope za poraz nacistične Nemčije. V Sloveniji je  od površjem po nekaterih ocenah še okrog šest tisoč neeksplodiranih letalskih bomb. Nekatere so zelo nevarne, zato se je pojavila pobuda, da bi to področje natančneje uredili.

  • Janko Lorenci

    3. 7. 2024  |  Družba

    Komentar / Janko Lorenci: Nogomet je nastal zato, da človek lahko ostaja človek

    Nogomet je nekaj, kar se dogaja na travi igrišča med dvema goloma, za igralce majhnima, za golmana velikanskega. Tam slabi dve uri teka 22 ljudi (dva pretežno stojita ali pa sta v zraku). Tu so še trije osebki, ki na igrišču z močjo diktatorja odločajo, kaj je prav in kaj ne. Ponavadi niso podkupljeni. Teka se v lepem in slabem vremenu – show must go on.

  • STA

    3. 7. 2024  |  Družba

    Deložacija centra za brezdomce preložena 

    Center za brezdomce v Plečnikovem podhodu v Ljubljani je pred pred dobrim letom dni ostal brez najemne pogodbe in bil v postopku deložacije. Po poročanju časnika Dnevnik sta center za brezdomce in red uršulink po mediaciji s posredovanjem Nadškofije Ljubljana in Slovenske karitas sklenila poravnavo, ki je deložacijo preložila za največ dve leti.

  • Uredništvo

    3. 7. 2024  |  Družba

    »Poseganje v druge vrste z odstrelom je zame tako skrajno kot fašizem«

    "Moje delo pomeni aktivno zavzemanje za ohranjanje in varovanje narave ter živalskih vrst," pravi naravovarstvenica, zaposlena pri Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF), kjer sodeluje pri projektih varstva narave in ogroženih vrst. V preteklosti je svoje poslanstvo opravljala v več afriških narodnih parkih, po vrnitvi domov pa delo opravlja na Balkanu, poklicno in v prostem času tudi prostovoljno in pro bono. Ko se v Sloveniji pojavi kako vprašanje o varstvu konkretnih divjih živali ali pa celotnih populacij, najprej zazvoni njen telefon. Brez njenega angažmaja bi slovenska populacija medvedov, sicer strogo varovane živalske vrste, ki pa jo po slovenskih gozdovih zadnja leta spet na veliko lovijo, bila res prepuščena sama sebi.