Živalski vrt? Živalska hiša.

Na začetku decembra je vrata zaprl eden izmed zasebnih živalskih vrtov, Tropska hiša v Celju. Zaprtje je odredil inšpektorat za naravne vire in prostor, saj Tropska hiša nima več veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali. So na ministrstvu za naravne vire in prostor spoznali osnovno nehumanost zadrževanja divjih živali v kletkah za prikazovanje in bodo za začetek začeli zapirati vsaj zasebne »živalske vrtove«?

Elektronski zdravniki

Ker je v Sloveniji 140 tisoč prebivalcev brez osebnega zdravnika in 250 tisoč žensk brez ginekologa, so na Institutu Jožef Stefan (IJS) poskusno zagnali model umetne inteligence (UI) v obliki domačega zdravnika, od katerega uporabniki lahko dobijo nasvete »pri blagih do zmernih zdravstvenih težavah, da jim ne bi bilo treba poiskati zdravniške pomoči«.

»Ni dobro imeti Breclja za sovražnika«

Erik Brecelj je abdominalni kirurg z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je v javnosti zaslovel s svojim neposrednim pristopom: ne izbira pridevnikov, ne zna govoriti med vrsticami in ne taktizira. Če meni, da kdo laže in krade, potem to pove, če meni, da je treba koga brcniti na cesto, pa četudi je to kak njegov kolega, minister ali šef, reče, da ga je treba brcniti na cesto. Če bi Erik Brecelj delal v diplomaciji, bi vsak mesec zakuhal nov konflikt, a na področje zdravstva, kjer so akterji interesno prepleteni in navadno drug drugemu ščitijo hrbet, je prinesel sproščujočo svežino.

V SDS napovedujejo sojenja, čistke in odpuščanja

Hegel je nekoč zapisal, da se zgodovina rada ponavlja, Marx pa je kasneje pripomnil, da najprej kot tragedija, naslednjič kot farsa. Ko je Janez Janša skupaj s podporniki prejšnji teden že drugič zasedel Prešernovo ulico pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje zoper njega o zadevi Trenta, je bil z mislimi nekje povsem drugje. Bilo je spet leto 1988, stal je na Roški cesti v Ljubljani, kjer je pred vojaškim sodiščem potekalo zborovanje v podporo četverici. »Ta dvorana ima okna na cesto in smo vas slišali, kot smo vas slišali na Roški,« je Janša prejšnji četrtek povedal množici zbranih. »Zato ja, spet prihaja slovenska pomlad. Nebo se jasni.«

Politizacija računskega sodišča?

Bivši urednik na RTV Slovenija Rajko Gerič je moral prejšnji teden v novi vlogi, po novem skrbi za odnose z javnostjo na računskem sodišču, javnost obvestiti, da je računsko sodišče RTV Slovenija izreklo kar dve negativni mnenji za leto 2022, ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough. Ironija usode je, da je bil poleg generalnega direktorja RTV Graha Whatmougha in direktorja TV Uroša Urbanije ravno Rajko Gerič ključni akter glavnega projekta političnega prevzema RTV v času zadnje Janševe vlade, vzpostavitve »vzporednega« informativnega programa na drugem programu. A čeprav je Geriču, zdajšnjemu komunikatorju računskega sodišča, nemogoče očitati pristranskost pri povzemanju ugotovitev revizorjev v sporočilih za medije, se postavlja drugo vprašanje: koliko se njegov odtis pozna pri načinu, na katerega vodstvo računskega sodišča zadnje tedne v javnosti predstavlja nezadovoljstvo s plačnim sistemom in s proračunom za leto 2025?

Kršiteljica Slovenija

Proti Sloveniji je bilo lani na Evropsko sodišče za človekove pravice vloženih kar 978 pritožb, kar je skoraj štirikrat več, kot znaša večletno povprečje (približno 250 pritožb). Slovenija je bila lani na prvem mestu po številu vloženih pritožb na število prebivalcev med vsemi 46 evropskimi državami, članicami Sveta Evrope. Je torej, predvsem zaradi krivega sojenja, ena izmed držav, ki najbolj sistematično kršijo človekove pravice? Ima Janez Janša prav?

Odpadki na Muri, kislina v Dravi?

Zveza društev Moja Mura je pred dnevi kazensko ovadila župana Šentilja Štefana Žvaba. Okoljevarstvena zveza je po letih prizadevanj pridobila obsežno dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je župan v občinskem prostorskem načrtu (OPN) potvoril informacijo o namenski rabi parcel in s tem zasebniku, lastniku kompostarne Kogal Karliju Udovičiču, omogočil opravljanje dejavnosti.

Vse slabše znanje

TIMSS je mednarodna raziskava, ki preverja trende v znanju matematike in naravoslovja, v njej je leta 2023 sodelovalo več kot 360 tisoč učencev iz 59 držav, od tega 4746 iz Slovenije. Navadno je TIMSS v Sloveniji preverjal znanje četrtošolcev in osmošolcev, tokrat so sodelovali četrtošolci. Glavna ugotovitev te raziskave je, da so rezultati nadpovprečni, so se pa občutno poslabšali.

Grožnja novinarju

V torek se je sojenje Žigi Bauerju zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču na prvi stopnji končalo z obsodilno sodbo na pogojno kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po mnenju sodišča je Bauer kriv, »da je drugemu zato, da bi ga ustrahoval, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje«. Sodba še ni pravnomočna.

Nika Kovač je slaba vest, napaka v sistemu

Malo je takšnih iz dežele na sončni strani Alp, ki bi lahko rekli, da njihov vpliv kdaj seže celo dlje od vpliva vrhunskih športnikov in politikov. Malo je takšnih, ki bi se lahko pohvalili, da so se v zadnjem letu družili z najbolj znano televizijsko voditeljico na svetu Oprah Winfrey in da jih je bivši ameriški predsednik Barack Obama povabil na prireditev svoje fundacije, da bi delili nasvete bodočim voditeljem sveta. Prav tako je malo takšnih, ki bi jim uspelo organizirati vseevropsko kampanjo (Moj glas, moja izbira), o kateri je glas segel tudi v Ameriko, kjer so ji podporo izkazali celo nekateri vplivni hollywoodski zvezdniki, in na Japonsko. Bodimo natančni: to je uspelo samo Niki Kovač in njenemu Inštitutu 8. marec.

»Za čustveno resnico velja, da dejstva niso pomembna«

Na desnici že dolgo gradijo vzporedno državo, prvak SDS Janez Janša je to nekoč poimenoval »druga republika« – imajo lastno civilno družbo, medije, možganske truste in visokošolske zavode –, zadnja leta pa so, po zgledu iz tujine, predvsem ameriških republikancev, začeli sprevračati tudi jezik. »Kulturni marksizem«, »teorija spola«, »woke« ali »prebujenska ideologija« ... To je samo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo. A za kaj v resnici sploh gre? In kdo dejansko govori o tem? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Romanom Kuharjem, sociologom in profesorjem na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Podtaknjena droga

Če bi klasično ekonomsko ali politično propagando primerjali z jemanjem opojnih substanc – na primer s pitjem alkohola, za kar se uživalec zavestno sam odloči in pri čemer mora biti na embalaži ali v lokalu tudi jasno zapisano opozorilo ministra, da lahko to škoduje zdravju –, je politična propaganda z novimi tehnikami in najnaprednejšimi družbenimi omrežji podobna učinku droge GHB, ki jo dekletu brez njene vednosti ali privoljenja vsujejo v kozarec.

Priznanje prejmejo izbrisani

»Prav vsak od njih se je, bodisi javno bodisi v zasebnem življenju, boril za to, da si povrne, kar mu ali ji je država nezakonito odvzela. Priznanje predsednice Republike Slovenije zato prejmejo vsi izbrisani,« je obrazložitev podelitve nagrade na področju človekovih pravic v torek končala predsednica republike Nataša Pirc Musar. In predsednica ima prav, sleherni izbrisani je zaradi izbrisa nehote postal borec za človekove pravice. Kar polovici vseh je država odrekla kakršnokoli popravo krivic.

»Prihaja novi kapitalizem«

Joseph Vogl, nemški strokovnjak za literarno teorijo in medije, je širšemu občinstvu znan po knjigah, kot so Prikazen kapitala, nadaljevanje Der Souveränitätseffekt (Učinek suverenosti) in najnovejša Kapital und Ressentiment (Kapital in zamere). V tej trilogiji se posveča kapitalizmu 21. stoletja, predvsem povezavam med finančno in informacijsko panogo, oziroma temu, kakšna je povezava med tehnološkimi velikani in globalnimi denarnimi tokovi. Potem ko je poleti 2023 postal častni profesor na berlinski univerzi, je začel predavati na Princetonu.

Gole na spletu

Osnovnošolka se je čez noč spremenila: nenadoma se je zaprla vase, izogibala se je lastni materi in se ni več želela stisniti k njej. »Skrbelo naju je, da se ji je pripetilo kaj, o čemer ne želi govoriti,« je pripovedovala mama. Čez nekaj mesecev sta z dekličinim očetom ugotovila, da je deklica videla trdi pornografski posnetek, v katerem naj bi igrala njena mama. »Na video je naletela, ker je v Googlov brskalnik vnesla moje ime,« je nadaljevala mama, sicer znana nemška igralka, ki pa ne želi objave svojega imena. Nikoli ni snemala pornografskih filmov. »Ta posnetek je resda dolg le nekaj minut, vendar je našo družino za več mesecev pahnil v globoko krizo.« Hči je bila prepričana, da je mama film posnela v mlajših letih, vendar je ta posnetek ponaredek, ki ga je izdelala umetna inteligenca. Gre za tako imenovani globoki ponaredek, prepričljiv in drzen posnetek, ustvarjen s programsko opremo, ki je mamin obraz prilepila na tuje telo.

Čaka Evropo nova ledena doba?

Čeprav je potovanje z letalom med najvarnejšimi načini potovanja, številni potniki med letenjem občutijo strah. Ta ni povezan z verjetnostjo nesreče, za katero sicer vedo, da je minimalna – verjetnost, da boste umrli v letalski nesreči, je 1 : 11.000.000 –, temveč s katastrofalnimi posledicami, če se nesreča vendarle zgodi. Tveganje namreč ni povezano le s tem, kako verjeten je neljubi dogodek, temveč tudi s škodo, ki jo povzroči, ko se zgodi. Natančneje rečeno: tveganje je v analizi tveganj definirano kot produkt verjetnosti za dogodek in škode ob njegovem nastopu. Ta definicija lepo ponazarja podlago za strah pred letalsko nesrečo: ker je škoda ob strmoglavljenju neizmerljiva, smrt nas ali naših bližnjih, že pri majhni verjetnosti za letalsko nesrečo tveganje letenja marsikdo občuti kot veliko. Povezava med majhno verjetnostjo in veliko škodo je podlaga za sleherno zavarovalno polico, za uporabo varnostnega pasu ali za nošenje čelade pri delu in športnih aktivnostih.