• STA

    25. 11. 2024  |  Družba

    »Gre za tiho pandemijo«

    Odpornost mikrobov proti zdravilom za zdravljenje okužb danes postaja ena največjih groženj zdravju, ob svetovnem tednu ozaveščanja o odpornosti mikrobov opozarjajo strokovnjaki. V Sloveniji zato v okviru projekta SLOSEQ analizirajo genome odpornih bakterij in razvijajo rešitve za učinkovitejše spremljanje ter obvladovanje nalezljivih bolezni.

  • STA

    25. 11. 2024  |  Družba

    »Vsakih deset minut je ubita ena ženska«

    Ob današnjem mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami in deklicami, 25. novembru, Združeni narodi (ZN), nevladne in druge organizacije opozarjajo na zavržnost tovrstnega nasilja. Tako kot vsako leto se bodo s tem dnem začeli akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali vse do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra.

  • Uredništvo

    25. 11. 2024  |  Družba

    Energetska prihodnost Slovenije

    V članku z naslovom V drobovju nove nuklearke, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVA OBSTAJA, Matjaž Valenčič, diplomirani strojnik, energetski svetovalec, piše o tem, da imamo neprimerno več podatkov o energetski prihodnosti Slovenije, kot se nam zdi na prvi pogled. 

  • Uredništvo

    24. 11. 2024  |  Družba

    »Imamo sedem let časa, da stvari postavimo na svoje mesto«

    "Dramaturgija teh pogajanj je vsako leto ista. Vsako leto se podaljšajo in seveda na koncu se v zadnjem trenutku najde neka rešitev, ki pravzaprav ne zadovolji nikogar. To je smisel pogajanj, a bojim se, da smo iz leta v leto priča nazadovanju – tudi vsebinsko. Res je, da je bilo že vnaprej rečeno, da bo to finančni COP, ampak bistvo COP-ov bi moralo biti zmanjševanje izpustov, dogovor o tem, kaj narediti z energetiko, kako se odzvati na izpuste. O tem pa debata sploh ni tekla. Denar ni tisto, kar bomo jedli, jedli bomo hrano, ki pa je na koncu morda ne bo. To skrbi. In pa občutek za čas. Velikokrat se reče: saj bomo naslednje leto. Tudi letos je bilo rečeno, da bo naslednji COP potekal v Braziliji, kjer so stvari drugačne. Ampak imamo sedem let časa, da stvari postavimo na svoje mesto, oziroma od letošnjega leta še šest. To je tako malo časa, zato si ne moremo privoščiti odlašanja in misli, da bo nekoč boljše. Posebej ne v položaju v svetu, ki je vse bolj zapleten tudi na drugih področjih."

  • Uredništvo

    24. 11. 2024  |  Družba

    »Zaupajmo civilni družbi«

    "Zaupajmo civilni družbi. Referendumi so del zgodovine samostojne države in jih imamo razporejene skozi vsa tri desetletja. Tako razvite civilne družbe, kot jo imamo v zadnjem desetletju, v zadnjih letih, nismo imeli vse od osamosvojitve. Imeli smo mnogoplastno in angažirano civilno družbo tudi v 70. in 80. letih, ki je pozivala k svobodi, pa so se njeni vidni predstavniki, ne vsi, po prehodu v 90. leta odeli v toge politikov in visokih sodnikov, ne vselej v skupno in skupnostno korist. Stavim na modrost odločevalcev, odgovornost stroke in razvito civilno družbo."

  • Uredništvo

    24. 11. 2024  |  Družba

    Podaljšanje delovanja NEK še za 20 let

    V članku z naslovom Naj živi 80 let!, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVA OBSTAJA, novinarka Monika Weiss pišeo tem, da ima ob gradnji nove jedrske elektrarne Gen energija tudi sama rezervni scenarij: podaljšanje delovanja NEK še za 20 let. 

  • Monika Weiss

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Družba

    Kdo v Sloveniji prejema največ kmetijskih subvencij?

    Ob izteku tedna slovenske hrane smo ministrstvo za kmetijstvo prosili za podatke, katera podjetja iz kmetijsko-živilske panoge prejemajo največ subvencij iz evropske skupne kmetijske politike. Letos do konca oktobra so bila to podjetja Panvita (3,01 milijona evrov), PP-Agro (2,79 milijona evrov), Mlinotest (1,84 milijona evrov) in Ljutomerčan (1,76 milijona evrov). Kdo so lastniki teh podjetij?

  • Borut Mekina

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Družba

    Kaj pa prazna stanovanja?

    Na Ravnah na Koroškem stoji nov blok, v katerem ima enote republiški stanovanjski sklad. Vsaj tri njegove enote samevajo. Bralka, ki nas je o tem obvestila, je do lanskega novembra še imela sosede, petčlansko družino, ki pa se je odselila. »Čakam na nove sosede, mine mesec, dva, trije, leto. Takšna stiska s stanovanji, tu pa je že eno leto prazno stanovanje!« je opisala svojo jezo. Stanovanja so prazna, ker naj bi jih obnavljali. »Blok je dokaj nov, malo več kot deset let, oni že eno leto „obnavljajo“.« Obnova, pri kateri se nič ne zgodi, ni normalna, odgovorni pa so ji pojasnili, da je stanovanjski sklad »zavezan k predpisanim postopkom, ki so pretežno dolgotrajni«.

  • Jure Trampuš

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Družba

    Kako na ogorčenje in jezo vplivajo družbena omrežja?

    Ena od interpretacij, zakaj je med mladimi moškimi v ZDA toliko podpornikov Donalda Trumpa, gotovo je podobno tudi v Sloveniji, je vprašanje družbenih omrežij. Britanski Guardian je opozoril, da so republikanci prevzeli večino spletnega prostora, od podkastov, Youtuba do družbenih medijev. Podobno je v Sloveniji, desnica je s svojimi vsebinami na spletu vplivnejša kot levica. Izvolitev Zale Tomašič v parlament EU je eden od dokazov za to trditev. Je res, da družbeni mediji radikalizirajo posameznike? So ti krivi za širjenje ogorčenja in polarizacijo?

  • Jure Trampuš

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Družba

    Je ogorčenje ljudi upravičeno ali pa je zanj kriva sistemska politična propaganda?

    Živimo v času besa, jeze, sovraštva, ogorčenja, nepotrpežljivosti, frustracije, strahu. Živimo v času, ko prihodnost ne obeta ravno veliko, v času, ko si politika ne želi, ne zmore ali pač ne zna ponuditi zgodbe, ki bi prepričala volivce. Vlada Roberta Goloba je značilen primer. Večina vladajočih strank nato izgublja na volitvah, praviloma jih zamenjajo populisti, radikalni desničarji, ki so se na oblast zavihteli s kritiko vladajočih, vendar nimajo pozitivnih zgodb in dobre politike ne znajo voditi. Izvoli jih elektorat, ljudje, ki bi radi živeli bolje, ki volijo s čustvi, z ogorčenjem in razočaranjem. Tako je v ZDA, tako je v EU.

  • Borut Mekina

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Družba

    Novi obračun omrežnine za telebane

    Janeza N. zadnje dni skrbi povišanje cen elektrike. Gleda TV, posluša radio, spremlja politične dvoboje o tem, v katerih se opozicijski in pozicijski politiki borijo za njega, za malega človeka, in so ogorčeni nad novim načinom obračunavanja omrežnine. Zato ga skrbi in poskuša razumeti, za kaj gre. Ve, da imamo še vedno cenejši nočni in dražji dnevni tok ter da smo s tem mesecem dobili še pet novih časovnih blokov za obračun omrežnine. Potrpljenja, da bi se poglobil v nov sistem in ugotovil, kaj to pomeni, nima. Kaj sploh je omrežnina? In priključna moč? Kaj je presežek priključne moči? Kakšna je pri tem razlika med vati in vati na uro? A še najbolj od vsega ga zanima, kdaj naj po novem lika, kuha in pere. Le ob polnoči in ob koncu tedna? In če se bo pregrešil, koliko ga bo to stalo? Pa mu pomagajmo!

  • Monika Weiss

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Družba

    Bo NEK delala do leta 2063?

    Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki komercialno deluje od januarja 1983, je januarja lani dobila zeleno luč za podaljšanje delovanja za 20 let, to je do leta 2043. V zadnjem mesecu pa se je v senci plebiscitarnega političnega navijanja za novi blok JEK 2 med alternativami okrepil predlog, da se preveri možnost podaljšanja delovanja NEK še za dodatnih 20 let, torej na 80 let, do leta 2063. K takojšnji sprožitvi postopkov za podaljšanje je v začetku novembra javno pozval energetik Aleksander Mervar, direktor Elesa. Kdo odloča o podaljšanju in ali je kakšna nuklearka z isto Westinghousovo tehnologijo že dobila dovoljenje, da deluje 80 let? Kako komentirajo že porajajoče kritike, da jedrska posoda ne bo zdržala 80 let? In zakaj želijo v državni Gen energiji, ki je ob Hrvatski elektroprivredi polovična lastnica NEK, prikriti, da je že opravljena raziskava, ki predvideva scenarij podaljšanja delovanja NEK na 2063?

  • Ne ostati tiho

    Živimo v času nečloveških skrajnosti, zaradi katerih ne bi smel ostati tiho nihče, če noče, da se ponovi tragično doživetje nemškega teologa in protestantskega pastorja Martina Niemöllerja, ki je najbolj zverinska leta svojega življenja, od 1938 do 1945, preživljal v koncentracijskih taboriščih Dachau in Sachsenhausen ter je iz njih potegnil bridko in samokritično spoznanje, ki ga poznate številni med vami: »Najprej so prišli po komuniste, a nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Ko so zapirali socialiste, sem ostal tiho, ker nisem bil socialist. Ko so prišli po sindikaliste, sem ostal tiho, ker nisem bil sindikalist. Ko so prišli po Jude, sem molčal, ker nisem bil Jud. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko spregovoril v mojem imenu.« Niemöller je bil pozneje pobudnik znane stuttgartske Deklaracije o krivdi za vojne.

  • Vlado Miheljak

    22. 11. 2024  |  Mladina 47  |  Družba

    Skupinski portret s sociologom

    Ko sem bil pred mnogimi leti na berlinskem WZB (Das Wissenschaftszentrum Berlin für Sozialforschung) in sva z uglednim, mednarodno uveljavljenim nemškim politologom Hans-Dietrom Klingemannom rekapitulirala odlično umeščenost Slovenije v ključne mednarodne, ciklično ponavljajoče se družboslovne raziskave, mi je rekel, da bi morali Niku Tošu slovenski družboslovci postaviti spomenik zaradi njegovih neprecenljivih zaslug pri umeščanju slovenske empirične sociologije in družboslovja na evropski in svetovni zemljevid. Hkrati je podvomil, da se zavedamo, kako sta predvsem njegova osebna vztrajnost in potrpežljivost pripomogli k uvrščanju slovenskega družboslovja v elitni klub. No, sem odvrnil, saj tako ali drugače spomenik že ima. Morda ne takega, ki bi ga postavile formalne institucije, ki po svojih togih, formalističnih in nevsebinskih merilih kandidate razvrščajo v razrede odličnosti. Vsekakor pa ima »spomenik« v širši družboslovni javnosti, saj mu ta ne glede na osebno ali vrednotno bližino priznava mesto idejnega in krušnega očeta slovenske demoskopije, hkrati pa tudi status vsestranskega sociologa.

  • Uredništvo

    20. 11. 2024  |  Družba

    »Gradnja nuklearnih elektrarn je bila vedno tvegana«

    V članku z naslovom Velike ideje, veliki polomi, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVA OBSTAJA, novinar Borut Mekina piše o neuspešnih projektih gradnje jedrskih elektrarn. 

  • STA

    20. 11. 2024  |  Družba

    Koliko otrok težko živi v Sloveniji?

    V Sloveniji je v začetku letošnjega leta živelo več kot 377.800 otrok do 17 let starosti ali 18 odstotkov prebivalstva. Med vsemi družinami je družin z otroki 70 odstotkov. Zdravstveno stanje otrok je zelo dobro, jih je pa več kot desetina izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je državni statistični urad navedel ob svetovnem dnevu otroka.

  • Uredništvo

    19. 11. 2024  |  Družba

    Kako svojo prihodnost proizvodnje elektrike načrtujejo sosednje države?

    V članku z naslovom Kaj delajo Avstrija, Italija in Madžarska?, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVA OBSTAJA, novinarka Monika Weiss piše o tem, kako svojo prihodnost proizvodnje elektrike načrtujejo sosednje države – vse z nekajkrat večjimi gospodarstvi in nekajkrat številčnejšim prebivalstvom? Koliko stavijo v treh sosedah na jedrsko prihodnost?

  • STA

    19. 11. 2024  |  Družba

    Pol-pismeni

    V Računalniškem muzeju so pripravili projekt Pol-pismeni, s katerim želijo nagovoriti h kritičnemu razmišljanju v sodobni digitalni družbi. Preko humornih, a tudi poučnih zgodb v obliki kratkih skečev želijo občinstvo spodbuditi k razmisleku o izzivih, ki jih v vsakdan prinaša vseprisotna digitalizacija.

  • Uredništvo

    18. 11. 2024  |  Družba

    »Žalostno je, da moramo leta 2024 svetu še vedno razlagati, da smo tudi mi ljudje«

    "Stvari moramo poimenovati s pravimi besedami: 50 tisoč mrtvih, 150 tisoč ranjenih, pravijo, da je še več kot 15 tisoč ljudi pod ruševinami, uničena so celotna mesta, več kot milijon beguncev, ljudje so po večkrat razseljeni … Vsemu temu res ne moremo reči le konflikt. Ampak če to ni genocid, kaj potem je? Kako to poimenovati? In po več kot letu dni še kar traja … Svet nam dopoveduje, naj gledamo nase kot na številke, me razumete? Tam so ubili 60, tam 45, tu 97, potem 200 in nekaj ljudi, 33, kakor koli … Samo številke smo. Brez obrazov, brez zgodb."

  • STA

    18. 11. 2024  |  Družba

    Testiraj, zdravi, prepreči

    Začel se je evropski teden testiranja na okužbo s HIV, na spolno prenosljive okužbe ter na okužbe z virusoma hepatitisa B in C. Geslo letošnjega tedna je Testiraj, zdravi, prepreči. Namen tedna je ozaveščanje prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb, so sporočili z NIJZ.

  • Uredništvo

    18. 11. 2024  |  Družba

    Kakšna bo cena nuklearke?

    V članku z naslovom Cena nuklearke, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVA OBSTAJA, novinar Borut Mekina piše o tem, kakšna naj bi bila cena elektrike iz nove jedrske elektrarne za povprečnega uporabnika in kakšna naj bi bila cena celotne investicije?

  • STA

    18. 11. 2024  |  Družba

    Zaščita otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo

    Danes zaznamujemo evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki ga je Svet Evrope na pobudo Slovenije razglasil maja 2015. V okviru projekta je pravosodno ministrstvo s partnerji sodelovalo pri razvoju digitalnega orodja za usposabljanje z omejeno uporabo in osnovnim naborom funkcionalnosti.

  • STA

    18. 11. 2024  |  Družba

    Nahrbtnik za otroke, ki se počutijo neslišane, nerazumljene in nimajo nikogar, ki bi se mu zaupali

    V šole po vsej Sloveniji se tudi letos vrača projekt TOM nahrbtnik, ki ga v sklopu akcije TOM potuje, otroke obiskuje izvajajo pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. S projektom si prizadevajo za večjo ozaveščenost o stiskah otrok. Hkrati želijo opomniti na TOM telefon kot vir pomoči otrokom v stiski, so zapisali pri zvezi.

  • STA

    18. 11. 2024  |  Družba

    FOTOGALERIJA / Ne v mojem imenu!

    Na ljubljanskem Prešernovem trgu je v soboto potekal mirovni, protivojni shod, naslovljen Ne v mojem imenu!, v organizaciji različnih društev in civilnih iniciativ, združenih v istoimenski mirovni koaliciji. Po poročanju portala MMC RTV Slovenija se je shoda udeležilo nekaj sto, po navedbah organizatorjev pa okoli 500 ljudi.

  • Uredništvo

    17. 11. 2024  |  Družba

    »Judovsko-krščanska zgodba je škodljiva in destruktivna prevara«

    "Judovsko-krščanske ideje in vrednote so v zahodni civilizaciji prevladovale zadnjih dva tisoč let in menim, da so krive za znaten del težav, s katerimi se danes spoprijemajo. Krščansko vraževerje nas z lažnimi upi o posmrtnem življenju odvrača od resničnega sveta. Nisem prvi, ki to pravi, strinjam se z Nietzschejem, da moramo zavreči krščanstvo ter se vrniti k izvornim zahodnim vrednotam antične Grčije in Rima. Ljudje bi morali razumeti, da je judovsko-krščanska zgodba škodljiva in destruktivna prevara. Razumeti bi morali, da lahko o religiji razmišljajo kritično, tako kot bi morali kritično razmišljati o tehnologiji, znanosti in kapitalizmu. To so ideologije, ki imajo veliko moč pri nadzorovanju družbe. Ne smemo jim preprosto zaupati, saj so pogosto škodljive. V preteklosti smo brez teh živeli bolje in ni razloga, da ne bi bilo tako, ali še bolje, tudi v prihodnosti."

  • Uredništvo

    17. 11. 2024  |  Družba

    Največji in najbolj tvegan infrastrukturni projekt v zgodovini države

    V članku z naslovom Vodja projekta nove nuklearke, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVA OBSTAJA, se je novinar Borut Mekina pogovarjal z Dejanom Paravanom, generalnim direktorjem Gen energije. Paravan ima približno tri leta časa, da na eni strani izbere ponudnika za novo nuklearko, na drugi pa zagotovi več kot 10 milijard evrov za ta največji in najbolj tvegan infrastrukturni projekt v zgodovini države.

  • Uredništvo

    15. 11. 2024  |  Družba

    »Dobra literatura je - tako kot dobra filozofija - nekaj, kar nas preseneti in kar nas transformira«

    "Dobra literatura je redka, tako kot je redka dobra filozofija. Dobra literatura je onkraj tega, da bi se pokoravala delitvi na žanre ali na te ali one smeri. Najdemo jo lahko na nepričakovanih krajih denimo tako imenovane žanrske literature, kakor je lahko tako imenovana visoka literatura kdaj prav dolgočasna in duhamorna. Nobenega vnaprejšnjega pravila ni, prav zato je dobra literatura - tako kot dobra filozofija - nekaj, kar nas preseneti in kar nas transformira. Nekaj, kar seže preko meja tega, kar je bilo dotlej možno."

  • Matic Gorenc

    15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Družba

    Slovenski šolarji digitalno (ne)pismeni

    ICILS je mednarodna raziskava, ki meri računalniško in informacijsko pismenost osmošolcev, s posebnim modulom pa meri tudi njihovo računalniško mišljenje. Leta 2023 je v Sloveniji to raziskavo Pedagoški inštitut opravil drugič, prvič je bila opravljena leta 2013. V njej je sodelovalo 34 držav, v Sloveniji je sodelovalo 170 oddelkov oziroma 3318 učencev. Izsledki raziskave kažejo, da se je v obdobju med letoma 2013 in 2023 računalniška in informacijska pismenost poslabšala. To velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v raziskavi. Slovenija še vedno ostaja nad povprečjem, a komaj.

  • Luka Volk

    15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Družba

    Odpovedan blagoslov v šoli

    Praznovanje sv. Martina zaznamuje zaključek jesenske trgatve in zorenja vina, mošt se takrat simbolično spremeni v vino in to je tudi napoved prehoda v zimo. Ni pravega martinovanja brez pečene gosi, rdečega zelja in mlincev, pa tudi ne brez rujne kapljice (ali dveh), zato lokalne skupnosti ob tej priložnosti pogosto pripravijo večja skupna veseljačenja. V Leskovcu pri Krškem lokalno kulturno društvo krajane vsako leto povabi na druženje v tamkajšnjo osnovno šolo. To bi se moralo zgoditi tudi to soboto, vendar je bila prireditev v zadnjem hipu odpovedana.

  • Jera Kočevar

    15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Družba

    »Ne v mojem imenu!« / Shod za mir v Ljubljani

    Ukrajina, Palestina, Libanon, Sudan, Jemen, Kongo in še bi lahko naštevali države, v katerih zaradi vojn vsak dan umirajo ljudje. »Kje sta tvoja in moja vest, združeni v zavesti, da ni pravičnih vojn, pravičnega genocida in okupacije?« se v vabilu na mirovni, protivojni shod pod geslom »NE v mojem imenu!« sprašujejo organizatorji. Prizadevanja za mir boste lahko skupaj z njimi podprli.