Bolnišnica dobrih odnosov

Bolnišnica za otroke v Šentvidu pri Stični je ena najmanjših slovenskih bolnišnic. Ker je namenjena zdravljenju kroničnih bolezni otrok in rehabilitaciji malih bolnikov, je tudi nekaj posebnega: otroci so pacienti posebne vrste, je razložila njena direktorica Tanja Smrekar. Potrebujejo več časa, da se privadijo na novo okolje, da začnejo zaupati zdravnikom, hkrati pa so lahko njihove težave tudi zelo zapletene. V bolnišnici zato spodbujajo samoiniciativnost in ustvarjalnost zaposlenih. Njihov način dela naj bi bil, tako direktorica, celosten in interdisciplinaren. Zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni sodelavci si recimo na srečanjih vsak dan izmenjujejo informacije o otrocih; kako se ti odzivajo na terapije, kako se njihovi izvidi razlikujejo od normalnih, kje se kažejo težave. »Ni namreč rečeno, da bo otrok zaupnika prepoznal v zdravniku. Lahko je to psiholog, psihoterapevt, kineziolog, delovni terapevt, dietetik ali pa novi prijatelj, ki ga je spoznal med obravnavo,« razlaga direktorica. Redno pri obravnavah sodelujejo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, po potrebi pa tudi z vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami.

Odsotnost enotne strategije

Skrb za mestno drevje postaja vsako poletje, v času vse pogostejših vročinskih valov, stalna tema. Kljub temu pa na državni ravni Slovenija nima strategije, ki bi občinam dala natančna navodila, kako čim učinkoviteje skrbeti za drevesa v urbanem okolju. Tako so občine prepuščene same sebi, ene so pri tem bolj uspešne, druge manj.

Izrael omejuje svobodo tudi svojim državljanom

V Izraelu je prav zdaj v obravnavi predlog zakona, ki bi omejil svobodo govora na univerzah in vladi omogočil, da nezaželene profesorje odpusti. Zakon predvideva ustanovitev sveta, ki bi ga imenovala vlada, ta pa bi nato imel možnost univerzam naložiti, da posameznega profesorja odpustijo zaradi »podpore terorizmu«. Če tega ne bi storile, bi jih država lahko nehala financirati. Prestal je že eno od štirih glasovanj v izraelskem parlamentu (knesetu), uspeh se mu obeta tudi na drugih.

Zgodovinska žalost

Pred dnevi je ljubljanski živalski vrt »ZOO Ljubljana« sporočil, da je v sodelovanju s še nekaj drugimi tujimi vrtovi v naravo »vrnil« kak ducat alpskih kozorogov, od katerih jih je bilo pet vzrejenih v ljubljanskem živalskem vrtu. Dogodek so poimenovali »zgodovinska vrnitev živali v naravo«, kar naj bi nakazovalo, da je šlo za zelo pomemben dogodek. Dejansko pa sicer na prvi pogled plemenito dejanje razkriva vso bedo obstoja ljubljanskega in v bistvu živalskih vrtov nasploh.

»Okoli 15 odstotkov delavcev pri nas je prejemnikov minimalne plače«

Širša Slovenija jo pozna kot tisto, ki je »okregala« Janeza Janšo na Kredarici, bila je eden najvidnejših obrazov petkovih protestov. A Tea Jarc je v prvi vrsti sindikalistka. Bila je predsednica sindikata Mladi plus, maja lani pa je bila – kot prva Slovenka in tudi prva oseba iz balkanske regije – izvoljena v vodstvo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Dejansko je Slovenka na eni najvišjih mednarodnih funkcij. Postala je namreč konfederalna sekretarka te krovne sindikalne organizacije v Evropi, ki zastopa kar 43 milijonov delavcev iz vse Evrope. S Teo Jarc smo se pogovarjali o prihodnosti dela in sindikalnega organiziranja, pa tudi o tem, ali v Sloveniji res, če gre verjeti nekaterim gospodarstvenikom, še zmeraj vlada komunizem.

Naraščajoči občutek ogroženosti zaradi migrantov ali Romov navkljub ugodni stopnji varnosti v državi

»Ko boste to brali in prebrali, ne boste več mirno spali. Še več. Ko se boste zbudili, boste odhiteli v najbližjo specializirano prodajalno in se oborožili,« uvodnik Demokracije Magazina, posebne izdaje tednika Demokracija, posvečene migracijam, začne urednik Boris Tomašič, sicer programski direktor in solastnik televizijske postaje Nova24TV. Res je, Demokracija in Nova24TV sta v neposredni lasti politične stranke SDS in njenih članov in funkcionarjev, ki pri vprašanju migracij (in prenekaterih drugih) zastopajo najbolj skrajno desna stališča oziroma politiko. Politiko, ki jo je novoizvoljeni evropski poslanec iz te stranke Branko Grims nedavno opisal kot »najbolj desno v politični ponudbi«. A prepričanje, da glavno mesto in država nasploh nista več varna zaradi migrantov, je vse bolj splošno razširjeno tudi v manj desnih, torej vsaj v sredinskih, če ne že skoraj tudi v levih delih volilnega telesa. Vsekakor bi našli več ljudi, ki so prepričani o tem, kot nasprotno. Pa ima vse to podlago v dejstvih, statistiki, v stvarnosti nasploh?

RTV / Nezakonita odpoved

Junija lani je Uroš Urbanija, takratni direktor Televizije Slovenija in ena od ključnih oseb, ki so SDS omogočile politični prevzem javne RTV, Zemiri A. Pečovnik, urednici oddaj o kulturi, kot delodajalec izrekel najostrejši ukrep: odpustil jo je. Izredna odpoved delovnega razmerja jo je doletela, ker naj bi bila pri službeni poti na filmski festival v Cannesu, za katero ji je Urbanija večer pred odhodom odpovedal soglasje, a je nanjo vseeno odšla, izpeljala goljufijo. Vendar goljufije ni bilo: tako je zdaj, leto kasneje, presodilo delovno in socialno sodišče v Ljubljani in poudarilo, da urednica s svojo sicer resda samovoljno odločitvijo z ničimer ni škodovala RTV Slovenija, temveč je delovala izključno v njeno dobro, saj je za njen program pripravila več prispevkov s pomembne kulturne prireditve. Še več, oškodovana je bila kvečjemu ona sama, ker je bila deležna izživljanja in mobinga Uroša Urbanije, ki svojih razlogov za takšno odločitev po mnenju sodišča ni ustrezno pojasnil.

Lažno o migrantih

Ravnateljica OŠ Brezovica se bo zaradi širjenja lažne zgodbe o napadu migranta morala zagovarjati pred šolskim svetom, zoper njo pa je bila podana tudi prijava na policijo. Nekateri mediji so pred mesecem pisali, da naj bi bil 24-letni Maročan na avtobusu napadel in porezal osnovnošolko. Med policijsko preiskavo se je izkazalo, da se dogodek ni zgodil.

Duševne bolečine

Popoldanski kmetiji Možgan v Leskovcu pri Krškem so različne uradne službe redno izdajale opozorila, da mora izboljšati skrb za dobrih 20 glav goveda, potem pa je veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic novembra lani 24 glav živine, ki je živela na prostem v blatni kotanji, odvzela. Za odvzem ne bi javnost nikoli slišala – kot ni slišala za preostalih 211 lani in 146 predlani odvzetih glav goveda – če ga ne bi politična desnica izkoristila za napad na ureditev, ki za kmete prinaša nekatere omejitve pri ravnanju z živalmi ter naravo in okoljem nasploh.

»Podobe seksualiziranih, botoksiranih žensk v pesmih in videih, v katerih se reproducira testosteronska moškost, govorijo same zase«

Nedavni raperski beef oziroma spopad med glasbenikoma Zlatkom in Challetom Salletom je na dan prinesel obtožbe, ki slednjega bremenijo spolnega nadlegovanja mladoletnic. Javno je spregovorila Ana Vida Resnik, ki naj bi jo glasbenik pred desetletjem, ko je imela komaj 15 let, spodbujal k pitju alkohola in jo spolno nadlegoval. Zadevo je ob vloženi prijavi pod drobnogled vzela policija. Vendar je ta že sporočila, da »dejanje (po takrat veljavni zakonodaji) nima elementov kaznivega dejanja«, prav tako, da v zadevi ni bilo ugotovljenih znakov katerih drugih kaznivih dejanj, so pa bili ugotovljeni nekateri znaki prekrška, »katerega pregon je že zastaral«. Zgodba je odjeknila dve leti zatem, ko je v javnost prišla »afera Fotopub«. Tedaj so se zoper organizatorja kulturnih dogodkov Dušana Smodeja pojavile obtožbe in pričevanja, da naj bi ta omamljal ženske in nad njimi vršil spolno nasilje. Dve leti po razkritjih je ta primer še vedno v postopku sodne preiskave, ki se je začela maja lani.

Premiki pri študentskem delu

Smo sredi poletja, ki je med drugim tudi glavna sezona za študentsko delo. Študentsko delo poleti pa ni le zabaven način za nabiranje delovnih izkušenj mladih, za številne je preživitvenega pomena. Posredovanje študentskega dela od leta 2008 obvladujejo študentski servisi v zasebni lasti, ki si od vsakega študentskega dela odrežejo kos pogače. Ministrstvo za delo pa zdaj načrtuje spremembe. V letu dni namerava usposobiti javni Zavod za zaposlovanje, da bo konkuriral zasebnim servisom pri izdajanju napotnic za študentsko delo, poostrilo pa bo tudi nadzor nad kršitvami pravic dijakov in študentov, ki delo opravljajo.

In memoriam / Anita Ogulin (1952–2024)

Hej, Anita.

Krščanska medicina

V Splošni bolnišnici Novo mesto naj bi bila ena izmed zdravnic pacientom delila letake z naslovom »8 naravnih zdravil«, na katerih so tudi nasveti, ki jih večina medicinske stroke verjetno ne bi podprla. Letak je pripravilo društvo Sedmi dan, ki skuša poskrbeti za zdravega duha v zdravem telesu s krščanstvom.