S tožbo do osebnega zdravnika

Iz leta v leto, od vlade do vlade poslušamo napovedi in obljube o reformah zdravstvenega sistema, ki naj bi ustavile krčenje pacientovih pravic, skrajšale čakalne dobe in predvsem zagotovile dostopnost zdravstva za vse, ki si ne morejo privoščiti najrazličnejših dodatnih zavarovanj in doplačil za dostop do sicer formalno brezplačnih in za vse enako dostopnih storitev javnega zdravstvenega sistema. Med najosnovnejše pravice na tem področju sodi pravica zdravstvenega zavarovanca, da si izbere in tudi dejansko dobi osebnega, družinskega zdravnika. A vsaj v prestolnici to še zdaleč ni nekaj samoumevnega. O tem zdaj tečejo celo sodne bitke, pri čemer se pacienti lahko veselijo pomembne etapne zmage.

Drzna hranilnica Lon

»Smo drugačni«je eno od promocijskih gesel hranilnice Lon, ene najmanjših kreditnih institucij pri nas, z vsega devetimi poslovalnicami po državi. Hranilnica Lon se je pojavila v zgodbi državnega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki pretresa stranko SD, na res nenavaden način. Očetu zdaj že bivšega generalnega sekretarja stranke SD Klemnu Žibertu je namreč ta banka dala 1,32 milijona evrov posojila z odplačilno dobo 20 let za nakup stanovanja v »soseski za elito« Schellenburg v središču Ljubljane. Takih kreditov navadni državljani ne morejo dobiti. A nenavadnosti in naključij ni konca: ravno pri hranilnici Lon ima odprt edini bančni račun tudi zavod Inštitut 1. maj, ki sta ga ustanovila Žibert in predsednica SD Tanja Fajon. Tovrstne inštitute imajo nekatere slovenske stranke (na primer SDS in NSi), da se izognejo nadzoru računskega sodišča in si prek njih zagotavljajo dodaten denar iz neznanih virov. SD se je za ustanovitev tega finančnega obvoda odločila prav v času Žiberta in Fajonove, pred tem se je tudi zaradi škandala ob prelomu tisočletja, ko je stranko vodil Borut Pahor, takim praksam izogibala.

Ugasnila Jedrska.si / Vzrok je pomanjkanje denarja, Janša je jezen

Očitno se vse dobro prej kot slej konča. Internetna stran jedrska. si je nehala delovati. Nastala je v času prejšnje vlade in je prek družbenih omrežij intenzivno promovirala jedrsko energijo, zlasti gradnjo drugega bloka v Krškem. Jedrska.si je delovala kot projekt posavske medijske hiše ePosavje Media, odgovorna urednica šestčlanske ekipe je bila strokovnjakinja za digitalno komunikacijo Tamara Langus, finančno pa so stran podpirala »lokalna podjetja, ki poslovno sodelujejo z jedrsko industrijo v Sloveniji«.

Feministični bavbav

Pater Branko Cestnik, ki deluje v župniji Frankolovo, ni navaden duhovnik. Piše spletni dnevnik, nekoč je v njem zapisal celo, da bi se moral Janez Janša umakniti iz politike, pogosto komentira aktualne zadeve na platformi X in zna biti precej kritičen do cerkve. Živel je v velikih evropskih prestolnicah, tudi v Nemčiji, kjer je pomagal pri integraciji beguncev, a obenem svari pred domnevno islamizacijo Evrope in grozotami feminizma.

Slavko Gaber / »Ni vprašanje, ali Robert Golob lahko reši mandat – to je dolžan storiti«

Slavko Gaber je bil nekoč minister za izobraževanje z najdaljšim ministrskim mandatom v vseh vladah velike LDS, bil je tudi eden od podpredsednikov te stranke. Po njenem zatonu se je iz politike umaknil, danes je profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer se ukvarja z vprašanji edukacije. Verjetno je eden od najboljših poznavalcev različnih šolskih sistemov v Sloveniji, skupaj s somišljeniki pa je konec januarja pripravil obširen dokument, ki naj bi postavljal temelje za sistemski premislek o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Gre za alternativno različico »vladnega« nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je v torek predstavila skupina pod vodstvom dekana pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca. Zakaj dva programa? Dve strategiji? Gaber bi na to vprašanje odvrnil, da so razlike že v samem izhodišču.

Kdo je dobil milijon evrov?

»Bogato in skrajno nenavadno,« – sta dva izmed odzivov, ki smo jih v zadnjih dneh dobili od sogovornikov, zlasti odvetnikov, ko smo jih spraševali o »več kot milijon evrov visokem plačilu«, ki ga je v 7,7-milijonskem poslu s stavbo na Litijski cesti v Ljubljani prejela odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Ta tudi nam tolikšnega plačila ni zanikala – zatrdila je le, da plačilo »ne vsebuje nobenih plačil za ali tretjim osebam«. A to ni vse: njena vloga pri Litijski odpira še eno pomembno vprašanje, namreč o njeni (dvojni?) vlogi pri pravnem svetovanju državni avtocestni družbi Dars.

Dobiček, ne pa cena elektrike

Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska – tri od petih podjetij, ki so v Sloveniji odgovorna za distribucijo elektrike do končnih odjemalcev – so morali v zadnjih dveh mesecih vrniti pet milijonov evrov državne pomoči, ki so jo iz evropskih virov dobili večinoma v letih 2018 in 2019. Še šest milijonov evrov, kolikor jim je pripadlo na podlagi razpisa iz leta 2017, pa jim sploh ne bo nakazanih. Pomoč so morali vračati, ker izkazujejo previsoke dobičke. Elekrodistribucijska podjetja so namreč že leta eden od najbolj dobičkonosnih členov oskrbne verige z elektriko – verige, katere cilj nikakor ne bi smel biti kovanje dobičkov, torej dividend za svoje delničarje in nagrad za poslovodstva, ampak zagotavljanje cenovno dostopne elektrike prebivalcem ter vlaganja v potrebne tehnološke posodobitve elektroenergetske infrastrukture.

»Nezavedni« rasizem na nacionalni televiziji 

V Intervjuju, osrednji pogovorni oddaji na nacionalni televiziji, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer na prvem programu, je voditeljica Vida Petrovčič nedavno gostila Sašo Boštjančič, ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com. Na začetku jo je predstavila kot strokovnjakinjo za zaposlovanje (tujih) delavcev.

Koliko zdravnikov podpira Fides?

Iz civilne iniciative Glas ljudstva so sporočili, da so prejeli pismo mlajšega zdravnika, zaposlenega v javni bolnišnici, ki ne želi biti javno imenovan in v katerem priča o pritiskih, naj se udeleži stavkovnih shodov in umakne soglasje za nadurno delo. »V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa, če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči,« naj bi ta zdravnik napisal v pismu.

Zdravniki / Borci za monopol

Ime, ki bo zaznamovalo zadnjo, zdaj že 12. zdravniško stavko, je Bojan Kontestabile. Anesteziolog Kontestabile je seveda zaslovel z izjavo, da bo januarja zaslužil manj od čistilke. Njegova logika je javnost presenetila: januarja, je izračunal, bo zaslužil 5490 evrov neto za 203 delovne ure in 184 ur pripravljenosti doma, kar znese 14,1 evra na uro. Čistilke pa na drugi strani dobivajo na roko 20 evrov na uro, je poudaril. Toda novinarji so hitro izbrskali nekatere zanj neprijetne podrobnosti. Bil je na primer tudi najemnik neprofitnega stanovanja, medtem ko si je v Ljubljani, na Golovcu, gradil vilo. Čistilke pa si seveda ne gradijo vil. Dejansko je Kontestabile bil, medtem ko je bival v neprofitnem stanovanju, eden najbolje plačanih zdravnikov v državi: in v kovidnem letu 2021 je po podatkih, s katerimi razpolagamo, na mesec prejemal okoli 15 tisoč evrov bruto.

Krivi so odrasli

Nataša Žiger je že več kot 30 let učiteljica slovenščine, poučuje na ljubljanski Gimnaziji Poljane. V tem času, pravi, se je marsikaj spremenilo. Ko je začela poučevati, je nepravilno postavljanje vejic v spisih veljalo za res hudo napako, eden njenih takratnih kolegov je bil zaradi manjkajočih vejic pripravljen dijaku dati celo negativno oceno. »Če bi to hotela narediti danes, ne vem, ali bi našla spis za pozitivno oceno,« pravi. A to ni še nič, nepravilno postavljanje vejic je pri dijakih danes še najmanjša težava.

»Če družba ne ve, kaj početi z mladimi, potem smo jih pustili na cedilu«

Jani Kovačič je glasbenik in kantavtor, doštudiral je filozofijo in sociologijo, večino življenja je poučeval. Učitelj je bil vse od leta 1982, od tega zadnjih 30 let profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad. Lani se je upokojil. Ko smo ga pred leti vprašali, česa se je mogoče naučiti od mladih, je dejal, da »največ o tem, kakšen je svet v resnici«. Mladi so vedno ogledalo družbe, so odsev sveta, v katerem odraščajo. Z Janijem Kovačičem smo se med drugim pogovarjali tudi o tem – kakšno podobo v ogledalu slikajo generacije dijakov, ki jih je poučeval.

Kriki v prazno

Te dni so v lokalnem medmrežju kot gobe po dežju vzniknile objave, ki opozarjajo, da korporacija Meta, ki stoji za vodilnima družbenima omrežjema Facebook in Instagram, aktivno manjša domet različnih (večidel aktivističnih) objav, največkrat tistih, ki izkazujejo podporo Palestini. Slovenski Inštitut 8. marec je na primer zapisal: »Vse naše objave ukinjajo in sesuvajo. Podobno se je dogajalo samo med vodnim referendumom.«