-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Prostori plemenitosti in človečnosti
Arhitekturo Maruše Zorec sta že pred desetletjem slovenska in mednarodna strokovna javnost prepoznali kot izredno in odlično. Vrednote njene arhitekture so opazili tudi pri nemški Družbi Heinricha Tessenowa (Heinrich Tessenow Gesellschaft) in ji za njen izredni opus 8. maja letos v Arhitekturnem centru Severnega Porenja - Vestfalije v Dortmundu podelili medaljo Heinrich Tessenow 2024. Kot so zapisali na Skladu Heinricha Tessenowa, so prejemniki medalj ustvarjalci izjemnih ustvarjalnih dosežkov na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Medaljo so ji podelili za njen arhitekturni opus in predstavili izbor projektov iz obdobja 1999– 2019. V obrazložitvi so zapisali, da se v nizu prenov kulturne dediščine »jasno odraža njena strokovna kompetentnost, ki jo dopolnjuje visoka občutljivost za posebnosti določenega kraja in arhitekture. Posebno pozornost namenja materialom ter hkrati zaupa v obstoječe možnosti in arhitekturne danosti objekta, ki ga prenavlja. S prenovo pa tudi odkriva njegove skrite vrednosti. K vsaki nalogi pristopi s spoštovanjem in v vsakem projektu je viden izrazit občutek za ravnovesje.«
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Slovensko-avstralska oblikovalska naveza, ki briše meje med oblikovanjem in umetnostjo
Kavna mizica s puščavskim peskom, pult iz »napihnjenih« opek, plešoča zibelka in stol, ki z zašiljenimi koničastimi robovi v spomin prikliče zobotrebce. Slovensko-avstralski oblikovalski tandem Soft Baroque svet arhitekture in oblikovanja že nekaj let navdušuje in pretresa s presenetljivimi, nekonvencionalnimi in osupljivo inovativnimi objekti, ki se udobno pozibavajo na meji med oblikovanjem predmetov in (konceptualno) umetnostjo.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
Ko se je prejšnji teden na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice zgodilo medvrstniško nasilje, je župan Ivan Molan na Facebook profilu občine Brežice objavil opis dogodkov, ki se začne z besedami, da je »romski učenec napadel osmošolca v razredu«. Je to sovražni govor? Je brežiški župan storil kaznivo dejanje spodbujanja nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do dveh let? Pretiravamo?
-
20. 6. 2024 | Družba
Ljubljanske vrtce preiskujeta policija in računsko sodišče
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pod drobnogled vzela poslovanje in upravljanje ljubljanskih vrtcev ter nekatere zadeve odstopila policiji in računskemu sodišču. Med drugim ravnateljici vrtca Galjevica očitajo favoriziranje določenih ponudnikov pri opravljanju več storitev in s tem nesmotrne porabe javnih sredstev, piše Dnevnik.
-
19. 6. 2024 | Družba
"Seveda je mogoče razlikovati med liberalnimi demokracijami in avtoritarnimi režimi, vendar meje med njimi niso vselej jasno in enoznačno zarisane, temveč so med njimi velika območja sivine. V politični znanosti pogosto govorimo o tipih režimov, vendar je resničnost mnogo kompleksnejša. Nekateri režimi so v enih pogledih demokratični, v drugih pa skrajno represivni. Mnoge liberalne demokracije imajo več skupnega s konkurenčnimi avtoritarizmi, kot bi si želeli priznati."
-
19. 6. 2024 | Družba
»Tudi v Sloveniji vznikajo javna opozorila in upor proti roza in mavričnemu kapitalizmu«
"Tudi v Sloveniji vznikajo javna opozorila in upor proti roza in mavričnemu kapitalizmu. V zadnjih letih se je ob in na ljubljanski paradi ponosa pojavil antikapitalistični kvirovski blok, ki je leta 2022 objavil dobrodošlo kritiko z naslovom 'Naš ponos ni vaš profit«' Leta 2023 je blok sicer kljub izražanju nestrinjanja s parado ponosa, korakal kot del paradne povorke, kar je mogoče razumeti kot protestno intervencijo v samo parado."
-
19. 6. 2024 | Družba
Slovenijo bo zajel vročinski val
Slovenijo bo letos prvič zajel vročinski val, zato je Arso za vso državo od 14. do 21. ure izdala rumeno opozorilo. Na NIJZ opozarjajo, da lahko vročina škodljivo vpliva na zdravje, zlasti občutljivejših skupin prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.
-
18. 6. 2024 | Družba
Koliko Michelinovih zvezdic so letos prejele slovenske restavracije?
Z Michelinovimi zvezdicami se letos ponaša deset slovenskih restavracij, ena več kot lani. Ana Roš je s Hišo Franko v Michelinovem vodniku za leto 2024 obdržala najvišje priznanje, tri zvezdice, restavracija Milka s kuharskim mojstrom Davidom Žefranom je obdržala dve, še osem restavracij se jih ponaša z eno. Med njimi je novinka Restavracija Pavus.
-
17. 6. 2024 | Družba
»V poletnih mesecih sta skrb za zdravje in dobro počutje živali še posebej pomembna«
V vročih poletnih dneh je pomembna tudi skrb za živali. Med ključnimi ukrepi za zaščito živali pred vročino so predvsem zadostna količina vode, zadrževanje v senci ter omejitev sprehodov na jutranje in večerne ure in prevoza na nočni čas, opozarja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
-
17. 6. 2024 | Družba
Policisti bodo preverjali vožnjo pod vplivom drog
Agencija za varnost prometa (AVP) in policija danes začenjata prvo nacionalno preventivno akcijo Droge. Policija bo v okviru akcije izvajala poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog. Akcija bo trajala do konca junija.
-
17. 6. 2024 | Družba
Ljubljanska Parada ponosa je minila brez večjih incidentov in udeleženci, teh ni bilo malo, so bili videti zadovoljni. Toda takšna presoja je morda varljiva in tudi nezadostna. V zadnjih letih smo priča zaskrbljujočemu naraščanju sovražne homofobne in transfobne retorike, opogumljene skozi strankarsko propagando in usmerjene proti konspiracistično zasnovani in politično podpihovani »teoriji spola«. Konspiracizmi imajo tukaj funkcijo osmišljanja agend, na katere se potem naslonijo politike odkritega sovraštva do LGBTIQ skupnosti. Ni dvoma, da se zaradi vzpona radikalnih politik desnice v Evropi, populističnih strank in z razmahom desnega ekstremizma povečuje tudi njegova normalizacija.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
Podjetje Jabolko, ki je v Slovenijo uvažalo Applove računalnike, je njihov operacijski sistem v gverilski akciji že davnega leta 1995 prevedlo v slovenski jezik. S tem je dokazalo, da za prevod lahko poskrbi že skupina zagnancev, kaj šele globalna korporacija, a Applu, ki ob računalnikih danes ponuja še telefone, tablice in pametne ure, se je to zdel popolnoma nepotreben strošek. V luči čim manjših izdatkov je za vse področje nekdanje Jugoslavije pred leti kot izbiro ponudil hrvaški jezik. Septembra letos – 29 let po gverilski akciji Jabolka – pa bomo vendarle dočakali zgodovinski mejnik: v najnovejši različici operacijskega sistema za telefone, pa tudi tablice in pametne ure iOs, iOs18, bo v nabor Applovih jezikov prvič vključena slovenščina. V beta različici iOs18 pa jo je mogoče izbrati že od tega tedna.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
V spomin Mladininemu novinarju
»Ivo je pisal samo o rečeh, ki jih je res videl. In pisal je vražje dobro. Najboljše zgodbe so seveda ostale nenapisane. Le kdo bi verjel, da so tako čudne reči sploh mogoče? In tako blizu. V resnici ni maral vojne. Tudi tisto, da ima rad mesta in mu je žal, če jih rušijo, je bila prijazna laž, za dober začetek poročila iz Sarajeva. Rad je imel ljudi. Njegove zgodbe so zgodbe o ljudeh, s katerimi je govoril v Osijeku, Vukovarju, Dubrovniku. Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam.«
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
»Živimo v svetu, ki od nas zahteva, da moramo poraženca, ko je že na tleh, tepsti še malo«
Na začetku leta so Italijane razburili videoposnetki s shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Nemčijo so, po drugi strani, pred evropskimi volitvami preplavili videoposnetki z letovišča na otoku Sylt, kjer nemška mladina prepeva rasistično parolo »Deutschland den Deutscher, Ausländer Raus« (Nemčijo Nemcem, tujci ven). Nezamisljivo, bi rekli, a podobno se je dogajalo prejšnji teden pri nas, v slovenski prestolnici, na shodu tako imenovane Slovenske obrambne straže. Ti primeri se morda zdijo nepomembni, obrobni izbruhi skrajnosti. A žal je prav takšna skrajnost našla zatočišče pri nekaterih uveljavljenih političnih strankah po Evropi. Pri postfašističnih Bratih Italije Giorgie Meloni, pri francoski skrajno desni stranki Nacionalni zbor, pri skrajno desni nemški Alternativi za Nemčijo, ne nazadnje pa pri domači SDS. In zdaj, z utrditvijo položaja teh strank po evropskih volitvah, tudi v evropskem parlamentu. O tem, kako različne skrajnosti pronicajo skozi družbene pore ter kako podpihujejo in izkoriščajo nekatere politike, smo se pogovarjali s priznanim britanskim sociologom in političnim komentatorjem dr. Richardom Seymourjem.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
»Ta akcija je posvečena 27-letnici, ki so jo v Tivoliju posilili trije migranti in se nihče od odgovornih ni oglasil. Zato da bo vedela, da ni vsem vseeno. Vlada je spustila v državo horde migrantov, ki delajo tukaj, kar hočejo. In zdaj je čas, da jih sami ustavimo, ker jih očitno pristojni ne bodo,« so besede, s katerimi so pred časom samoorganiziranje varovanja žensk pred migranti napovedali neonacisti, ki si pravijo Slovenska obrambna straža. A dogodek, o katerem govorijo in je bil povod za vigilantsko akcijo, se ni zgodil. Vsaj ne na način, kot je bil opisan. Policija je pojasnila, da niso obravnavali posilstva na tisti lokaciji in da tudi morebiten podobni dogodek ni bil povezan z migranti. To je bil tedaj le zadnji od nanizanih domnevnih zavržnih kaznivih dejanj migrantov, ki naj bi dokazovala, da se je Slovenija iz varne države spremenila v nevarno. Nekaj dni nazaj smo lahko prebrali novo neprijetno novico, tokrat pod naslovi »Maročan v Ljubljani otroka porezal, porezal je tudi učenko«, »Migrant na ljubljanskem avtobusu porezal šolarko« ali »Maročan na avtobusu na območju Ljubljane napadel in porezal učenko osnovne šole«.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Družba
»Najprej preberi tole, « mi je konec devetdesetih rekel profesor Bogdan Lešnik in mi v roke porinil tretji del Foucaultove Zgodovine seksualnosti. Na priporočilo mentorice sem prišel na njegove govorilne ure na Fakulteti za socialno delo in ga prosil za somentorstvo pri diplomski nalogi. »Pa tole tudi,« je hladno dodal in na seznam za branje priložil razpravo Nacionalizem in seksualnost Georgea L. Mossa, ki je takrat še nismo imeli v slovenskem prevodu. V slovenščini je izšla slabih deset let pozneje pri založbi /*cf, za katero je Lešnik napisal nekaj odmevnih spremnih besed in neprecenljivi psihoanalitični slovar Temelji psihoanalize (2009). Ampak mene je bistveno bolj kot njegova priporočena literatura zaznamovala neka druga knjiga. Že v srednji šoli sem bral njegov prevod Rožnatega trikotnika (1991) Richarda Planta o nacistični vojni proti homoseksualcem in predvsem njegovo spremno besedo Raba morale, ki je bila za marsikoga prvi vpogled v zgodovino homoseksualnosti.
-
13. 6. 2024 | Družba
Spolni stereotipi / Vzroki za nasilje nad ženskami
Nasilje nad ženskami in dekleti je še vedno zelo prisotno, so se na današnji mednarodni konferenci ob koncu evropskega projekta Stand By Me 2.0 strinjali strokovnjaki, ki so spregovorili o vzrokih za nasilje nad ženskami. Izpostavili so pomen izobraževanja o spolnih stereotipih, ki pogosto prispevajo k nasilju in ga normalizirajo.
-
12. 6. 2024 | Družba
Pol milijona podpisov / Najhitreje rastoča evropska državljanska pobuda v zgodovini
Pobuda Inštituta 8. marec Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice) za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi je dosegla polovico od potrebnega milijona podpisov, so sporočili z inštituta. Ob tem so že izpolnili tudi drugi pogoj, da pobuda preseže minimalni prag števila podpisov v vsaj sedmih državah.
-
12. 6. 2024 | Družba
Na trgu se povečuje ponudba študentskih del, ki zahtevajo specifično znanje in veščine, ta dela pa so tudi najbolje plačana, so sporočili iz e-Študentskega servisa. Trenutno na trgu ponudba del presega povpraševanje mladih, kar vpliva na urne postavke. Povprečna urna postavka za študentsko delo trenutno znaša 8,44 evra bruto na uro.
-
12. 6. 2024 | Družba
Večina rek v osrednji Sloveniji, na Savinjskem in Kočevskem je upadla do srednje vodnatosti, drugod pa še prevladuje velika vodnatost rek. Drava in Mura sta ponoči upadli in ponovno počasi naraščata ter se še razlivata na izpostavljenih območjih, so sporočili iz Agencije RS za okolje (Arso). Danes in v četrtek bo pretežno oblačno s padavinami.
-
12. 6. 2024 | Družba
Parada ponosa v Ljubljani / Pogled nazaj, korak naprej
V Ljubljani bo v soboto, 15. junija, potekala parada ponosa. Na Kongresnem trgu se bo že dopoldan odvijalo Paradno mesto, največji dogodek LGBTQ+ skupnosti pri nas, ki je načeloma namenjen ogrevanju za paradno povorko, kasnejši program na velikem odru in večerno klubsko rajanje.
-
11. 6. 2024 | Družba
Najnovejši operacijski sistem za iPhone na voljo tudi v slovenščini
Uporabniški vmesnik operacijskega sistema za pametne telefone ameriškega proizvajalca Apple iPhone iOS 18 bo na voljo tudi v slovenščini. Operacijski sistem iOS bo na podprtih napravah širši javnosti na voljo jeseni.
-
11. 6. 2024 | Družba
»Če že moram biti nekaj določnega, sem Evropejka«
V članku z naslovom Dolgčas, sladek kot mleko, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, pisateljica Ana Schnabl piše o tem, da ne glede na to, kje v Evropi se znajde, ne bo doživela kulturnega šoka.
-
11. 6. 2024 | Družba
»Vzporedna slovenska zgodovina se piše že od samostojnosti dalje«
"Tudi zaradi cerkvene podpore, čeprav ne samo te, je okrasje kljukastega križa in domobranskih insignij postalo standard mnogih cestnih koreografij, ko je treba dokazati sovraštvo do migrantov ali pa zgolj pripadnost določeni stranki. V preteklosti bi fotografija nekoga, ki je dvignil roko v nacistični pozdrav in vzklika 'Hitler je heroj', povzročila manjši družbeni potres. Danes dobiva, vsaj občasno, državno zaščito kot kulturni spomenik in podporo kot institucija posebnega družbenega pomena."
-
11. 6. 2024 | Družba
»Projekt združene in svobodne Evrope je postmodernistični koncept«
V članku z naslovom Maščevanje neznanih junakov, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, hrvaški pisatelj, dramaturg in pesnik Dino Pešut piše o tem, da evropske meje postajajo trdne in konkretne, nabite z drugimi cilji.
-
10. 6. 2024 | Družba
Umrl pionir LGBT+ gibanja v Sloveniji
V 73. letu je umrl psiholog, humanist, publicist, prevajalec in LGBT+ aktivist Bogdan Lešnik, ki je bil pred upokojitvijo med letoma 2007 in 2011 dekan Fakultete za socialno delo. Bil je znan po ostrih analizah družbe in politike, zdravem cinizmu ter predanosti različnim projektom, so ob vesti o smrti zapisali na omenjeni fakulteti.
-
10. 6. 2024 | Družba
"Kako lahko kdo sploh verjame, da bo politika samo sebe nekje omejila, ko pa hoče posegati na vedno več področij. Prosto po domislici, da gre v politiki za enostavno gravitacijsko silo. Ko dobiš moč, je hočeš imeti vedno več. Torej, ko politika razglaša na velika usta, da se umika iz javnega medija, na drugi strani že išče stranska vrata, skozi katera se bo priplazila nazaj. Vsakokratna politika poskrbi za kolobarjenje. Eni kadri prihajajo v ospredje, drugi se malo umaknejo in potem se ritual ponovi. Vzvod tega načina je že v osnovi zgrešen. Politika vsakokrat znova razume nacionalko kot proizvajalko političnih stališč, ne pa kot samostojen medij. Razume njen agitatorski del, ne razume pa kompleksnosti medija. Še vedno misli s konceptualnim aparatom prejšnjega stoletja, da je krona programa informativni program. In še bedno verjame, da je ljudstvo bebavo. Da bo nasedlo poceni propagandi."
-
10. 6. 2024 | Družba
V članku z naslovom Knjige za pridne punce, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, sociolog dr. Roman Kuhar piše o tem, da ne liberalci ne socialisti v evropskem parlamentu nimajo ustreznega proti-odgovora, ki bi gasil že zanetene politike strahu.
-
7. 6. 2024 | Družba
"Zame 'feminističen seks' pomeni zavedanje vloge, ki jo je v naših spolnih življenjih igrala mizoginija. Ogromno ljudi je v času odraščanja nezavedno ponotranjilo cel kup lažnih prepričanj o seksu – da je spolna sla nekaj, česar se je treba sramovati, da so nekatere oblike spolnosti moralno boljše in pomembnejše od drugih, da naša telesa niso vredna užitka, če ne ustrezajo točno določenim estetskim merilom. Feministično seksati pomeni analizirati vsa ta prepričanja in si dati dovoljenje za tako spolno življenje, kakršno si želiš imeti."
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Družba
Je svetnica javne radiotelevizije prestopila mejo?
Voditeljica Rosvita Pesek je v oddaji Odmevi gostila ministrico za kulturo Asto Vrečko. Pogovor je tekel o razmerah na RTV Slovenija. Intervju je voditeljica vodila s trdo roko, kot je zanjo značilno, kadar se v studiu znajde kakšen politik, ki ji svetovnonazorsko ni najbliže, med vrsticami pa si je privoščila tudi kritiko svetnikov. »Vi govorite, da ste umaknili politiko,« je dejala ministrici. »Kaj pa ta konflikt med upravo, med tistimi, ki res dobro poznajo zavod, in svetom, v katerem so ljudje, ki pridejo za nekaj ur na mesec na svet in želijo vedeti, kdo je pravi za vodenje in kdo ni?« V tem se je prepoznala ena od svetnic, Barbara Brezavšček Stegeman, predstavnica zaposlenih v svetu, in je zato novinarki (in varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev ter odgovorni urednici informativnega programa Poloni Fijavž) poslala pismo, v katerem voditeljico obtožuje kršenja programskih standardov in poklicnih meril.