»Pri takšni poplavi glasbe bi si morali bolj prizadevati, da bi kakovostna glasba dejansko dosegla naša ušesa.«

Trditev, da je Boštjan Gombač multiinstrumentalist, je skorajda nekoliko preskromna. Sam zase šaljivo pravi, da je multipraktik. Verjetno med nami ni glasbenika, ki bi se pobližje seznanil s toliko inštrumenti kot on: primarno je klarinetist, a v domačem studiu ima toliko različnih glasbil z vseh mogočih koncev sveta, da jih na prste rok in nog ne bi mogel prešteti niti poln razred šolarjev – med njimi najdemo tudi veliko res obskurnih glasbil, za katera verjetno še nikoli niste slišali. Eno izmed njih ima posebno težo. To je neandertalčeva piščal, ki je ob Gombačevi pomoči v 21. stoletju zaživela novo življenje: med drugim je na rekonstrukcijo piščali na začetku leta v živo zaigral na slavnostnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Z njo je obogatil glasbo, nominirano za ugledno nagrado emmy, v dokumentarni seriji Prazgodovinski planet, ki jo je skladatelj Anže Rozman za BBC in Apple TV+ ustvaril pod pokroviteljstvom slovitega skladatelja filmske glasbe Hansa Zimmerja. Slišali smo jo tudi na Netflixu, kjer je odmevala v dokumentarnem filmu Skrivnosti neandertalcev, letos nominiranem za nagrado daytime emmy.

Ko se poželenje ne porodi samo od sebe

Najprej je to lep izraz, povezan z veseljem in užitkom, torej da si nečesa želimo. Hkrati pomeni tudi strast zaradi nekoga ali nečesa. Pri seksu gre za oboje. Kaj počnem s poželenjem in ali uživam v doživljanju spolnosti? In hkrati, do česa čutim poželenje, kaj me privlači in na kaj se odzivam? Poželenje je najzapletenejša in tudi najzanimivejša sestavina spolnosti, ker se biološki, psihološki in družbeni dejavniki povežejo v kompleksno součinkovanje.

»Z ustavno večino bi Janša lahko spremenil ustavno ureditev«

Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško.

»Če Evropi ne bo uspelo vzpostaviti večje samostojnosti na področju varnosti, potem je nerealno pričakovati, da bo čez nekaj let še sedela za globalno mizo najpomembnejših svetovnih odločevalcev« 

Najprej dve osnovni dejstvi. Proračun EU je v osnovi izredno majhen, saj znaša dober odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic EU, nacionalne javne finance pa so na ravni približno 50 odstotkov BND držav članic. In drugič, proračun EU se ne sme financirati z zadolževanjem. To, kar je predlagala evropska komisija, torej blizu 2000 milijard evrov za sedemletno obdobje, je ustreznik 1,26 odstotka BND EU. To je res nekaj več od 1,15 odstotka BND, kolikor znaša proračun EU v obdobju 2021– 2027, a treba je vedeti, da bo po letu 2028 treba začeti odplačevati dolg iz naslova zadolževanja EU za začasni finančni instrument, ki ga je po izbruhu covida oblikovala za spoprijemanje s takratno krizo. Če odštejemo sredstva za servisiranje tega dolga, je predlagani proračun EU za obdobje 2028–2034 na približno enaki realni ravni kot sedanji.

»Katoliško krščanstvo je najstarejša in najbolj totalitarna organizacija, kar jih imamo«

Koaliciji »Proti zastrupitvi bolnikov«, kot se imenuje najnovejši projekt samooklicanega borca za otroke in družine Aleša Primca, je uspelo zbrati število potrebnih podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Za dejanski razpis referenduma, ki bi se lahko zgodil pred koncem leta, bo morala ta septembra zbrati še 40 tisoč overjenih podpisov. O zakonu in večletnih prizadevanjih zanj – do različnih pobud je prišlo že prej, svoj predlog zakona pa so v društvu Srebrna nit prvič predstavili leta 2021 –, ter očitkih, ki na njegov račun letijo predvsem iz cerkvenih in zdravniških logov, smo se pogovarjali s pobudnikom zakona dddr. Andrejem Pleterskim, po izobrazbi arheologom, zgodovinarjem in etnologom, ki je bil do upokojitve zaposlen na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Sprejmite strah, a se mu ne vdajte

Psiholog Jürgen Margraf velja za enega vodilnih strokovnjakov za klinično psihologijo in psihoterapijo. Posveča se predvsem pomoči ljudem z motnjami anksioznosti. Od avgusta 2023 dela kot profesor na Porurski univerzi v Bochumu oziroma v njenem Centru za duševno zdravje.

»Nekaj obsojenih gospodarstvenikov čistokrvnega slovenskega rodu je naredilo več denarne škode kot vsi Romi skupaj podobne v zadnjem desetletju«

Zadnje čase se spet veliko govori o romskem nasilju, a nasilje doživljajo tudi Romi, prav tako pripadniki številnih drugih (narodnih) manjšin in skupin. Pravi sogovornik, kadar govorimo o vseh teh različnih oblikah nasilja, je zagotovo dr. Dragan Petrovec, ki že desetletja spremlja dogodke v družbi in politiki in se nanje odziva v kolumnah, kot govorec na javnih zborovanjih in v intervjujih, kakršen je tudi tale. Z njim smo med drugim govorili o tem, zakaj si za sovražnike vedno izberemo skupine ljudi, ki v resnici niso to, ne pa tistih, ki so. O pozivih k oboroževanju civilnega prebivalstva in streljanju nezaželenih drugih ter o preventivnem etničnem čiščenju. Pa tudi o tem, kako ocenjuje mandat vlade Roberta Goloba, in o tem, ali, če bi dobili novo desno vlado na čelu z Janezom Janšo, pričakuje trumpovski popolni vihar ali morda kaj drugega.

Nekdanji izraelski premier / »Netanjahuja bi morali obtožiti zločinov, ki jih vsak dan stori proti izraelski državi in narodu«

Ehud Olmert je nekdanji izraelski premier, ki izvira iz ruske priseljenske družine in je desetletja zaznamoval izraelsko politiko. Kot tesen sodelavec premiera Ariela Šarona je po njegovi kapi leta 2006 prevzel vodenje vlade in stranke Kadima. Olmert se je med svojim mandatom pogajal glede palestinske države, vendar je tudi vodil vojno proti Libanonu leta 2006 in Gazi v obdobju 2008/09. Pozneje je zaradi očitkov korupcije odstopil, zdaj pa je oster kritik premiera Benjamina Netanjahuja.

Kukla / »Žensko telo ostaja politično bojno polje« 

Režiserka, scenaristka in glasbenica Kukla – gre za umetniško ime Katarine Bogdanović (prej Rešek) – je tik pred svetovno premiero svojega težko pričakovanega celovečernega prvenca Fantasy, ki ga bodo predvajali v tekmovalnem programu filmskih ustvarjalcev sodobnosti (Concorso Cineasti del Presente) na enem najuglednejših evropskih festivalov, 78. filmskem festivalu v Locarnu, ki se začne 6. avgusta. Ujeli sva se prek videoklica med njenim kratkim oddihom v Istri – in na vsa moja opravičila, da jo motim med dopustom, je z nasmeškom odmahnila z roko, češ da se sploh ne spomni, kdaj je nazadnje uživala v resnično pravem dopustu, takšnem brez vsaj kakšnega sestanka in podobnih nujnih opravkov. Sploh pa ne pred tako pomembno premiero.

»Ob takšnih velikih spremembah ni nenavadno, da hitro dobiš tarčo na hrbet«

Kdor je ob ustanovitvi ministrstva z nenavadnim imenom nad njim vihal nos, se danes najbrž tolče po glavi. Ministrstvo za solidarno prihodnost s Simonom Maljevcem na čelu se je izkazalo za uresničevalca nekaterih glavnih in najtežje izvedljivih projektov vlade Roberta Goloba. Zagrizlo je denimo v dolgo neurejeno stanovanjsko področje – državni zbor je tako prejšnji teden potrdil novo stanovanjsko zakonodajo, ki med drugim določa, da bo država v prihodnjih desetih letih za gradnjo javnih stanovanj na leto namenila sto milijonov evrov. Obenem je bila prav temu ministrstvu zaupana tudi postavitev novega, dolgo pričakovanega sistema dolgotrajne oskrbe, ki se ga je politika zaradi njegove zahtevnosti doslej tako rada otepala. Z ministrom smo se pogovarjali o nekaterih nejasnostih, ki še zmeraj spremljajo sistem dolgotrajne oskrbe, in o očitkih, ki jih je bil zaradi njega deležen predvsem iz gospodarstva.

»Minister, ki je prišel iz živinoreje, mi je rekel: Marina, namakanja v Sloveniji ne bo«

Dr. Marina Pintar (1961) je mednarodno priznana strokovnjakinja za namakanje. Po študiju agronomije na ljubljanski Biotehniški fakulteti se je leta 1986 zaposlila na Vodnogospodarskem inštitutu, zdaj Inštitutu za vode RS, kamor je kot prva agronomka prišla ravno zaradi načrtovane, a nikoli uresničene gradnje velikih namakalnih sistemov. Leta 1999 je postala profesorica na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete, katere dekanja je danes. Ostaja nosilka več dodiplomskih in podiplomskih predmetov s področja celovitega urejanja kmetijskega prostora, vpeta pa je tudi v vrsto raziskovalnih projektov.

»Evropska unija bi morala okrepiti svojo hrbtenico. Gre za to, da se moramo vzravnati. Vretence za vretencem – šele nato se lahko dvignemo.«

Francesca Albanese, mednarodna pravnica in posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja, je marca lani objavila posebno poročilo o razmerah v Palestini – naslovila ga je Anatomija genocida. Pol leta po Hamasovem terorističnem napadu in pol leta po začetku obleganja Gaze je v njem zapisala, da »obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bil dosežen prag, ki kaže na izvajanje genocida nad Palestinci v Gazi«. Od takrat je za nekatere persona non grata, v Izrael nima vstopa, v očeh drugih pa velja tako rekoč za herojinjo. Vnovič je mednarodno javnost pred kratkim razburkala s poročilom Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida, v katerem odgovarja na vprašanje, komu genocid pravzaprav najbolj polni žepe.

»Ker je nekaj zakon, še ne pomeni, da je prav«

Junija so v Los Angelesu izbruhnili protesti proti množičnim deportacijam priseljencev, ki jih je zagnal ameriški predsednik Donald Trump skupaj z Uradom za priseljevanje in carino (ICE). Državljansko nepokorščino se je Trump odločil zatreti z vsemi mogočimi sredstvi, tudi z aktiviranjem nacionalne garde. Če bi se kaj podobnega dogajalo drugod, bi Američani to označili za fašizem, »če bi imeli od tega gospodarske ali politične koristi, pa bi najbrž tja že izvažali svojo posebno različico demokracije,« je prepričan ameriški antropolog in arheolog dr. Jason De León, profesor antropologije na Univerzi v Los Angelesu in vodja Cotsenovega inštituta za arheologijo, ki proučuje migracije iz Latinske Amerike v Združene države Amerike (ZDA). Njegovo terensko delo med drugim obsega zbiranje in katalogiziranje predmetov, ki jih migranti puščajo ob poti med prečkanjem ameriško-mehiške meje, ter intervjuje z migranti v Arizoni in tihotapci v Mehiki in Hondurasu. Med obiskom Slovenije prejšnji mesec si je ogledal tudi slovensko južno mejo.

Milan Kučan / »Če bi bila Levica res radikalna, kot ji očitajo, je ne bi zapustil Miha Kordiš«

Milan Kučan, prvi predsednik demokratične Slovenije, je mandat zaključil decembra 2002, pred debelo petino stoletja, a vendar se v javnosti vedno znova pojavlja kot človek, ki naj bi imel velikanski vpliv na slovensko politiko. Zgodbe o stricih in škratih se mu zdijo smešne, po svoje jih je že naveličan, vseskozi pa pojasnjuje, da je njegov vpliv tolikšen, kot dopuščajo drugi. Seveda je še vedno politik, ima izkušnje, posluša sogovornika, izbira misli, predvsem pa so se njegove trditve pogosto, pa najsi bo iz zgodovinske perspektive ali kot pogledi na prihodnost, izkazale za upravičene. Bilo bi dobro, če bi bilo v Sloveniji – ne glede na politično prepričanje – več takšnih politikov.

Slovenec v Hollywoodu / Med 35 najuspešnejšimi mladimi inovatorji na svetu

Jernej Barbič (1976) prihaja s Kozmeric, vasi blizu Mosta na Soči, a že dobrih 25 let živi v Združenih državah Amerike. Novi dom je našel v Los Angelesu, natančneje v soseski Pacific Palisades, ki jo je na začetku leta opustošil hud požar. Za Barbiča se je leto torej začelo s katastrofo, že mesec kasneje pa nadaljevalo z velikim zmagoslavjem: februarja je izvedel, da je med prejemniki ugledne nagrade SciTech Academy Award – nagrade, ki jo za prelomne tehnične dosežke v filmski industriji podeljuje Ameriška filmska akademija, zato se je je prijel naziv »tehnični oskar«. Na slovesnosti, ki je bila konec aprila, jo je prejel, ker je z ekipo vrhunskih znanstvenikov razvil napredno programsko opremo Ziva VFX, ki je bila uporabljena že v več kot 60 hollywoodskih blockbusterjih. Med najnovejšimi so denimo Garfield (2024), Godzilla in Kong: Novi imperij (2024), Venom: Zadnji ples (2024), Dune: Peščeni planet, 2. del (2024) in najdražja televizijska serija vseh časov, Gospodar prstanov: Prstani moči.

»Cilj trgovcev z elektriko so izključno lastni dobički, ne pa javni interes«

Aljoša Petek je magister prava in okoljski aktivist, eden ključnih članov ekipe PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki ima priznan status delovanja v javnem interesu na področjih okolja, migracij in kulture. Že v magistrski nalogi se je ukvarjal s pravno odgovornostjo podjetij za odpadke, ki nastajajo iz njihovih proizvodov, zdaj pa se na doktorskem študiju osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadne embalaže. Poklicno ostaja v nevladnem sektorju, kar je med pravniki redkost. Prek PIC deluje večplastno, tudi z vključevanjem v določene (u)pravne postopke ter s sprožanjem tožb in ustavnih presoj, pogosto z drugimi nevladnimi organizacijami.

»Dokler bodo v ZDA brezpogojno podpirali Izrael, tako dolgo vojne ne bo konec«

Ne moremo sicer trditi, da ZDA prek Izraela neposredno vodijo vojne, drži pa, da Izrael brez skoraj brezpogojne podpore Združenih držav Amerike tega verjetno ne bi počel – oziroma ne s tolikšno drznostjo. Ta podpora se kaže v ameriškem financiranju izraelskega obrambnega sistema in vojaške industrije – protizračno zaščito je zasnovala in jo tudi vzdržuje ameriška stran. V Izraelu tako prevladuje občutek, da jih bodo ZDA podpirale ne glede na okoliščine. Morda bi Izrael izvajal podobne ukrepe tudi brez ameriške podpore, vendar zagotovo ne v tako širokem obsegu.

»Ko gre za orožje, začne denar rasti na drevesih«

Za trenutek se je že zdelo, da ne bo prispel v Slovenijo. Na zagrebškem letališču, kjer naj bi pristal z letalom, je prišlo do nenavadnega zapleta: med pristankom je na tamkajšnji travnati površini namreč nasedlo zasebno letalo, zato so morali letališče za nekaj časa zapreti za promet. »To je bila zagotovo zarota!« se je zasmejal Édouard Louis (1992), ko se nam je vendarle uspelo usesti z njim za pogovor. In res je vse skupaj zvenelo malce ironično. Enemu najvidnejših francoskih pisateljev in intelektualcev, ki je zaslovel s pisanjem o sebi in svoji družini, o odraščanju v delavskem razredu in okolju ter razrednem nasilju – je avtor knjig, kot so Spremeniti se: metoda, Kdo mi je ubil očeta, Boji in preobrazbe neke ženske ... –, je obisk pri nas skorajda preprečilo nasedlo zasebno letalo. V Ljubljani sta ga na treh različnih dogodkih ta teden gostili Založba /*cf ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.

»Umetniki znajo nekaj, kar je večina od nas pozabila: prisluhniti. Tudi družbi kot celoti.«

Pred tednom dni se je odprl 36. grafični bienale Ljubljana, ki letos praznuje 70-letnico. Eden najpomembnejših dogodkov na področju umetnosti pri nas se pod okriljem Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) tokrat predstavlja z naslovom Orakelj – kot območje, kjer je mogoče misliti o tem, kako ustvariti skupno dobro; kot simbolni kraj, fantastično prizorišče, kjer smemo zahtevati svobodo in mir. Ob odprtju je žirija podelila tudi veliko nagrado, ki je letos pripadla palestinski umetnici Noor Abed. V središču letošnjega bienala pa je razmislek o lutkah – takšnih in drugačnih – ter Žogica Marogica, lik, ki ga je po besedilu češkega lutkarja in režiserja Jana Malika leta 1951 zasnovala slovenska likovna umetnica Ajša Pengov.

»Prvi pogoj dialoga je enakost. Tega pri skrajni desnici ni.«

Po desettedenski blokadi humanitarne pomoči v Gazi – ko so iz te od vojne uničene enklave začele prihajati fotografije shiranih otrok, izraelska oblast pa je začela napovedovati še krvoločnejše napade –, so nekateri evropski voditelji, med njimi tudi slovenski, minuli mesec povzdignili glas, svet Evropske unije (EU) za zunanje zadeve pa je sprejel odločitev, da bo zaradi kršitev človekovih pravic pod drobnogled vzel pridružitveni sporazum med Izraelom in EU. O nasilju, ki je postalo del našega vsakdanjika, in samodržcih, ki na njem gradijo svoj politični kapital, smo se pogovarjali s filozofom dr. Vittoriem Bufacchijem, ki poučuje moralno in politično filozofijo na Univerzi v Corku na Irskem. V Ljubljani ga je gostil Pedagoški inštitut.

»Ostajamo država z največjo stopnjo samomorilnosti«

Sociologinja dr. Marta Gregorčič zadnjih pet let vodi sektor za socialne politike na uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Z njo smo se pogovarjali o aktualnem poročilu o razvoju – Kakovost življenja v Sloveniji. Ta se začne z ugotovitvijo, da smo po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja v zgornji polovici držav EU, torej visoko. Pa to prebivalci Slovenije tudi občutimo in mislimo? Poročilo je naslednik izvornega Poročila o človekovem razvoju, ki ga je sogovornica sourednikovala z Matjažem Hanžkom pred 25 leti. Nekdaj izjemno močna aktivistka za pravice manjšin in globalno marginaliziranih skupin je leta 2004 doktorirala na Filozofski fakulteti s temo »Konec neoliberalne ideologije?« in je avtorica več strokovnih knjig.

»V slovenskih zaporih je že skoraj polovica tujcev«

Pred dnevi je policija preprečila drzni pobeg iz mariborskega zapora, ki ga je načrtoval eden izmed zapornikov, pri čemer naj bi bili »zunanji« sodelavci pri zločinu načrtovali, da bodo z raketometi razstrelili zidove in potem z avtomatskim orožjem krili njegov pobeg. A dejansko uspešnih pobegov iz zaporov je bilo zadnje mesece več. Toda to so pravzaprav nepomembne podrobnosti v primerjavi s skrb zbujajočo zgodbo slovenskega zaporskega sistema in pravosodja nasploh. V zgolj nekaj letih se je v slovenskih zaporih zgodila velika zamenjava, slovenske državljane so zamenjali tujci, tihotapci migrantov. To pa ne hromi le slovenskih zaporov, ampak tudi tožilstva in sodišča, saj se ukvarjajo le še z enim kaznivim dejanjem, vse drugo je drugotnega pomena. O tem, da ima velik uspeh pri kriminalizaciji migracij svojo ceno, smo se pogovarjali z Mojco M. Plesničar, profesorico na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo te fakultete.

»Kaj odgovoriti človeku, ki zanika enakost in svobodo?«

Christoph Menke je eden najvplivnejših sodobnih nemških filozofov in osrednja osebnost iz tako imenovane tretje generacije frankfurtske šole, ki je zaslovela s svojo kritično teorijo. To je miselna tradicija, ki je bila v najrazličnejših izvedenkah – v Sloveniji tudi z lacanovsko vejo in Slavojem Žižkom – pogosto podstat številnih levih politik in gibanj. Menke je sicer profesor praktične filozofije na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, konkretno se je doslej ukvarjal z različnimi področji, od umetnosti do pravic, zaslovel pa je v zadnjem času s teorijo osvoboditve. V Slovenijo je prišel na povabilo Goethejevega inštituta in oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

»Študenti, ki so judovskega rodu, poročajo, da se počutijo ogrožene, saj večina podpira Palestino«

Friedrich Merz, vodja nemških krščanskih demokratov (CDU), je po manjšem debaklu, ko v prvem krogu v bundestagu ni dobil dovolj glasov, le prisegel in postal deseti nemški kancler. To je bila zagotovo slaba popotnica za vlado, naslednico Scholzeve, ki je bila pogosto deležna kritik prav zaradi nestabilnosti. In hkrati za vlado na čelu največjega evropskega gospodarstva, ki naj bi zaradi spremenjenih razmer v svetu igralo vodilno vlogo pri odzivu na Putinovo ravnanje in ruski napad na Ukrajino ter na Trumpovo hazarderstvo v svetovni politiki. Česa se bo morala lotiti najprej? »Številnih tudi starih težav, čeprav novih odgovorov ne vidim na obzorju,« se boji nemški filozof dr. Dirk Quadflieg, profesor na Univerzi v Leipzigu na Saškem, ki sicer velja za eno glavnih oporišč skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), stranke, ki bi od morebitnih napačnih potez nove vlade lahko imela največ koristi. Nedavno sta ga v Ljubljani gostila Goethe-Institut Slovenija in Filozofska fakulteta.

»Nekateri direktorji festivalov so mi odkrito povedali, da ta tema – genocid v Gazi – ne pride v poštev«

V bosanskem Travniku rojeni diplomirani filozof, religiolog in gledališki režiser Oliver Frljić (1976) je najprepoznavnejši gledališki ustvarjalec z območja nekdanje Jugoslavije. A že davno ni vezan le na to regijo, številne odmevne predstave je ustvaril tudi drugod po Evropi, denimo na Poljskem, zadnja leta pa večinoma v Nemčiji, kjer je med drugim zasedel enega od najvišjih položajev v znamenitem berlinskem gledališču Maxim Gorki. V predstavah praviloma opozarja na družbene probleme, ki se jih loteva tudi s precejšnjo mero provokacije. In ja, pri tem gre tudi čez rob, a le, če bo gledalec s tem dobil prostor za resen premislek, gledališče pa dokaz, da je še relevanten medij.

»V Sloveniji je zaposlene zelo lahko ustrahovati«

Konec meseca bodo delegati največje sindikalne centrale pri nas, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), na kongresu izvolili novega predsednika. Lidija Jerkič, ki je bila leta 2017 prvič in leta 2022 drugič izvoljena za predsednico s petletnim mandatom, se predčasno umika, da bo imel novi vodja dovolj časa za aklimatizacijo pred začetkom delovanja naslednje vlade.

»Si predstavljate več tisoč ljudi, ki bi se ves dan samo pogovarjali? To bi bila katastrofa za kapitalizem.«

Psiholog dr. Dušan Rutar, sicer že več kot 30 let zaposlen v kamniškem zavodu Cirius, kjer dela z mladimi s posebnimi potrebami, je človek, ki bi ga lahko označili za polihistorja. V njegovi domači pisarni, kjer smo se sestali z njim, so knjige zložene do stropa. Nekateri ga poznajo po zapisih, ki jih skoraj vsak dan objavlja v spletnem dnevniku. Pedagogi, psihologi in vzgojitelji ga hvalijo zaradi strokovnih del na temo vzgoje, spet drugi se ga morda spomnijo s tečajev intelektualne samoobrambe, ki jih je kot anarhistični mislec dolga leta vodil na Metelkovi v Ljubljani, sicer pa je napisal tudi več deset knjig o filozofiji, psihoanalizi in filmih, ki jih naravnost obožuje. Kadar ne piše, se rad pogovarja. »V pogovoru se skriva bistvo odnosov,« pravi, »odnosi pa skupaj držijo svet.« Zato je za začetek pomembno, da se sploh znamo pogovarjati.

»Nenavadno je, da za evropski dogodek, kot je finale evropske lige prvakov, ne moreš kupiti vstopnic na spletu drugače kakor prek ZDA«

Dogodki v ZDA niso vplivali le na svetovne borze, ampak tudi na stroške, ki jih imajo države z zadolževanjem. Perspektiva ni dobra in vprašanje je, kako odporna je tokrat Slovenija proti morebitni novi finančni krizi. To danes najbolje ve Saša Jazbec, ki je na finančnem ministrstvu kot državna sekretarka pristojna za proračun in fiskalno politiko. Z drugimi besedami, odgovorna je za pravilno uravnoteženost med državnimi prihodki in odhodki ali za odpornost javnih financ proti šokom. S temi vprašanji se sicer Saša Jazbec ukvarja vso svojo kariero, na ministrstvu za finance pa je s krajšimi prekinitvami od leta 2011. Kar pomeni, da je tam preživela tudi prvo finančno krizo in pod ministrovanjem Dušana Mramorja tudi čas zaključne sanacije. Je pa tudi kandidatka koalicije za mesto guvernerke Banke Slovenije, a njena kandidatura do tega intervjuja še ni prišla skozi sito predsednice republike.

»Seveda zunanji pritiski vplivajo na pravosodne funkcionarje«

Sodba je bila za tožilstvo presenečenje, saj smo na podlagi vsebine dokazov v spisu pričakovali obsodilno sodbo. Zato smo tudi napovedali pritožbo. Ko bo sodba spisana, se bomo lahko podrobno seznanili z razlogi, ki so sodišče vodili v oprostilno sodbo, in se šele na tej podlagi odločili o nadaljnjih procesnih dejanjih.

»Ni treba biti odličen starš, pač pa zadostuje, da si dovolj dober starš«

V zadnjih tednih smo bili v medijih priča številnim razpravam, ki so jih spodbudili posnetki medvrstniškega nasilja na Ptuju. Med drugim smo poslušali, da je sistem v celoti pokleknil. Starši so izgubili nadzor, šole in zavodi ne premorejo več pritiska malih psihopatov, ki jih bojda naravnost mrgoli med nami, policisti in sodišča pa so zaradi premalo stroge zakonodaje nemočni. Seveda je otroke z vedenjskimi težavami najlažje oklicati za psihopate in govoriti o tem, da bi jih morali strožje kaznovati – alternativa, dejansko prisluhniti otrokom in njihovim stiskam, bi namreč zahtevala precej več dela, pravi mag. Petra Vladimirov, psihologinja in sociologinja, ki je že 20 let zaposlena kot vzgojiteljica v stanovanjski skupini Strokovnega centra Kranj. Tam mladim, ki prihajajo iz negotovih okolij in so morda skrenili s poti, pomaga pri ponovni vključitvi v družbo.