Borut Pahor: »Bilo bi dobro, če bi obstajala jasnejša alternativa sedanji vladi«

S predsednikom republike Borutom Pahorjem smo se pogovarjali dan po slovesnostih v Italiji. Ob stoti obletnici fašističnega požiga Narodnega doma je italijanski predsednik Sergio Mattarella s Pahorjem podpisal dokument o prenosu lastništva zgradbe v roke slovenske manjšine. Še pred slovesnostjo v Trstu pa sta oba predsednika položila venca k spomeniku bazoviškim junakom – simbolu fašističnega nasilja nad Slovenci, in k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi – simbolu povojnega nasilja nad Italijani.

Tomaž Gantar: »Kacin govori v imenu vlade, ne pa vedno v mojem imenu«

Imamo državni načrt za epidemijo, ki smo ga na podlagi dogajanja med prvim valom posodobili in prilagodili bolezni, ki je prej nismo poznali. Ta načrt predvideva vso množico ukrepov, ki smo jih sprejemali ob prvem valu. Odločitev, kateri ukrep uporabiti, pa je dejansko odvisna od sprotnih razmer, od epidemioloških razmer doma in v tujini, ne nazadnje pa tudi od spremljanja širjenja okužb in njihovega izvora. In temu primerno strokovna skupina tudi predlaga ukrepe. V prvi vrsti sem absolutno zagovornik stroke.

Dunja Mijatović: »Dosegli smo točko, ko so naši glasovi v Evropi potrebni bolj kot kadarkoli prej«

Dunja Mijatović je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope postala pred dvema letoma. Zadnje mesece, se zdi, ima več dela kot kadarkoli prej. V zadnjem času – med epidemijo, ki se je v Sloveniji časovno ujemala z nastopom vlade Janeza Janše – je večkrat poimensko tako ali drugače omenila tudi našo državo. In kadar komisarka za človekove pravice stori kaj takega, to navadno pomeni, da opozarja na kršitve človekovih pravic v tej ali oni evropski državi. Zgodi se, da vlade teh držav opozoril ne vzamejo dobronamerno, saj gre najpogosteje za kritiko, usmerjeno prav zoper ravnanje posamezne vlade. A odziv vladajoče slovenske politike, predvsem predstavnikov SDS in njenih medijev, je bil že kar nedostojen, če uporabimo najblažjo mogočo besedo. Komisarko so zmerjali s komunistko, jo obtoževali razširjanja lažnih novic, izražali ogorčenje nad tem, da zaseda ta pomembni položaj. Mijatovićeva sicer Slovenijo zgodovinsko prišteva med države, ki najdosledneje spoštujejo človekove pravice, in je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje.

Mateja Ratej: »Tako močna je bila polarizacija med Slovenci samo še pred drugo svetovno vojno«

Ne, ne drži, da so bili borci Pohorskega bataljona neodvisni katoliško usmerjeni domoljubi. Ne drži, da sta Roman Leljak in Andrej Šiško kredibilna strokovnjaka za slovensko zgodovino. Ne drži, da so protijanševski protestniki nasledniki esesovskih kolesarskih jurišnikov. Ne drži, da so pozivi »Smrt janšizmu« klici po uboju predsednika vlade. Ne drži, da potrebujemo politično skonstruirano spravo med različnimi pogledi. In ne drži, da zagovorniki odprte in pluralne družbe uživajo v pregrešno dragih ribjih ikrah. Dr. Mateja Ratej iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), avtorica več knjig o burnih, nevarnih in marsičem prelomnih letih med svetovnima vojnama, strokovnjakinja za hitlerizem na Štajerskem, v pogovoru za Mladino znova počne tisto, kar je George Orwell označil za ključno revolucionarno dejanje – govori resnico v času laži.

Jernej Šček: »Takoj za migrantom iz Kašmirja smo na vrsti mi, Slovenci«

Jernej Šček na tržaškem liceju Franceta Prešerna, gre za srednjo šolo, gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, poučuje filozofijo in zgodovino. Na ljubljanski Filozofski fakulteti opravlja doktorat znanosti iz renesančne filozofije. Zase pravi, da je zaveden Tržaški Slovenec. Ko govori o Sloveniji, o izkušnji tujstva in domačnosti, govori zelo ognjevito. Še bolj neposreden in jasen je pri vprašanju, zakaj je antifašizem temeljno vrednotno središče večine Slovencev iz tistega okolja in zakaj je poenostavljanje, enačenje antifašizma in komunizma, to torej, kar počne aktualna vlada, intelektualna lenoba in političen konstrukt, ki neposredno škodi vsem Slovencem z obeh strani meje.

Svetlobna gverila – peti element Ljubljane

Nasproti Hostla Celica v Ljubljani stoji velika stara rjava zgradba, ki v svojih nedrih skriva brezštevilne ustvarjalne skupine. Eno od njih vodi Katerina Mirović, steber produkcijske skupine Strip Core, ki deluje že od leta 1989. Najprej se je kolektiv ukvarjal z glasbo, grafiti in stripom. Vanj se je sčasoma prikradla tudi svetlobna umetnost, ki že 14. leto zapored zaznamuje Ljubljano.

»Pet volkov in ena ovca se bo zelo učinkovito in demokratično dogovorilo, kaj bo za večerjo«

V času, ko so družbena omrežja in posledično mediji preplavljeni s škandaloznimi izjavami in objavami politikov, njihovih podpornikov in dežurnih pametovalcev, se v marsikoga prikrade občutek zasičenosti in nemoči nad nižanjem ravni javne razprave, ki si ob kričanju enih čez druge in neskončnem ciklu žaljivosti in užaljenosti velikokrat niti ne zasluži več tega poimenovanja.

Srečko Đurov: »Naša odločitev o prepovedi koncerta je bila pravilna«

Potem ko je ministrstvo za notranje zadeve razveljavilo odločbo upravne enote Maribor o prepovedi Thompsonovega koncerta, se je javno odzval njen načelnik. Med drugim je dejal, da je poveličevanje ustaštva napad na slovensko ustavo in da sta pravici do javnega zbiranja in svobode izražanja izrabljeni za cilje, ki so v nasprotju z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Z morebitno razrešitvijo se ne obremenjuje, podprl pa ga je minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

»Gre za demontažo okoljskih politik, ki smo jih gradili vsaj zadnjih 20 let«

Prejšnji teden so člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije Boruta Pahorja družno obvestili, da odstopajo. Prva liga poznavalcev področja podnebnih sprememb in varstva okolja je predsedniku dala košarico, ker se ni zmogel odločno opredeliti proti razgradnji sistema varstva okolja in omejevanja delovanja nevladnih organizacij, ki se dogaja pod novo vlado. Med njimi je poleg legendarnih strokovnjakov, kot sta dr. Dušan Plut in dr. Lučka Kajfež Bogataj, tudi Andrej Gnezda, vodja projektov pri okoljski organizaciji Umanotera, predstavnik mlajše generacije okoljevarstvenikov.

»Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«.

»Za varnost smo očitno pripravljeni žrtvovati vse«

Ksenija Mahkovic Hergouth je anesteziologinja z Onkološkega inštituta, ki že 25 let dela na oddelku za intenzivno terapijo. Prejšnji mesec je bilo v Sobotni prilogi Dela objavljeno njeno pismo, ki je poželo izjemno veliko odobravanja. V njem se je spraševala, ali so bili strogi zaščitni ukrepi res sorazmerni s tem, kako hudo epidemijo smo doživeli. Naslovila ga je ’Koronapsihoza’. »Skrbi me za prihodnost. Skrbi zato, ker se bolezen covid-19 začenja kazati v manj strašljivi luči, to dejstvo pa spremljajo ravno nasprotna svarila in ukrepi.« Ob tem je opozorila, da imajo zdravniki, ki so ob epidemiji dobili izjemen družbeni vpliv, na življenje malo izkrivljen pogled. »Že od mladih let je to pogled skozi bolezen, trpljenje in strah, poleg tega smo v praksi pogosto usmerjeni predvsem na cilj preživetja. /.../ odgovorni, dobronamerni, zaskrbljeni zdravniki vedno vidimo le svoje resnične ali potencialne bolnike, o družbi nasploh in njenem ustroju pa se nam skoraj ne sanja.« Ker družba je, opozarja, vse kaj več kot zgolj skrb za javno zdravje. »Brez družbene nadstavbe, ki je sedaj izjemno ogrožena, smo ljudje samo prazna (zdrava?) telesa, v najboljšem primeru raja. Nesorazmerni ukrepi pri epidemiji, ki zaradi golega fizičnega obstoja odvzamejo človeku skoraj vse, kar ustvarjajo človeški duh in medčloveški odnosi, so nasilje z dobrim namenom.«

»Stranka na oblasti ceni domoljubje, ker so njeni vodilni ideologi nekdanji komunisti«

Letos bo prvič podeljena Cankarjeva nagrada za »najboljše izvirno literarno delo« v slovenskem jeziku. Med štirimi nominiranci je tudi knjiga Ljudomrznež na tržnici pesnika, pisatelja, režiserja Vinka Möderndorferja, nekdanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, znanega po ognjevitih govorih, bodicah, ki jih je na odru Cankarjevega doma namenjal vladajoči eliti. V knjigi je med drugim zapisano, da je obstoj Slovencev odvisen zgolj od obstoja slovenske umetnosti, umetnost nas določa kot narod.

»Žalostno je, da smo mi tisti, ki moramo državo spominjati, kaj so pogodbene obveznosti«

Delavska svetovalnica je društvo za zagovorništvo, varstvo, promocijo in razvoj delavskih in socialnih statusnih pravic ranljivih skupin. Kot še 14 drugih nevladnih organizacij je pred tedni prejela poziv Urada vlade za komuniciranje (Ukom), naj zaradi spremenjenih okoliščin v času epidemije podpiše aneks, s katerim bi se odpovedala že podpisanim pogodbam za izvedbo komunikacijskih projektov. 

Angela Merkel: »Novinarjem mora biti zmeraj dovoljen kritičen pogled na vlado in politike«

Le nekaj dni po tem, ko je slovenski premier Janez Janša na spletni strani vlade objavil besedilo »Vojna z mediji«, s katerim napoveduje obračun s slovenskimi novinarji in mediji, je na spletni strani nemške vlade o medijih spregovorila kanclerka Angela Merkel. Opraviti ima z zelo neizprosnimi nemškimi mediji, ki jih nekateri ostro napadajo, sama pa je odgovorila na tri vprašanja o medijih in njihovem pomenu.

»V času epidemije, ko bi likvidnostna pomoč morala biti hitra, smo padli na izpitu«

Ne mine dan, da se slovenska vlada ne bi pohvalila s hitro in učinkovito pomočjo slovenskemu gospodarstvu. A kot pravi Ana Stanič, je bila ta pomoč v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami počasna in celo neučinkovita. Zakaj? Ana Stanič je ena najboljših slovenskih strokovnjakinj za evropsko in mednarodno pravo. Pred kakšnimi dvajsetimi leti je v Londonu odprla odvetniško pisarno, specializirano za področja energetike, mednarodnega prava in reševanja sporov, v zadnjem obdobju pa svetuje vladam, ki morajo svoje protikoronske ukrepe priglašati evropski komisiji ali podjetjem, ki se pripravljajo na tožbe, ker naj bi bili njihovi konkurenti med koronakrizo deležni neupravičene pomoči. Tako ima svojevrsten pregled nad potezami držav EU, ki v zadnjih dveh mesecih pomagajo svojim podjetjem.

»Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«

S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije.

»V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci.

»Epidemija nas je soočila z vprašljivo organizacijo naše družbe«

O Belgiji se v razpravah o epidemiji novega koronavirusa ne govori pogosto. Pa čeprav je neslavna rekorderka. V tej državi so potrdili že skoraj 55 tisoč primerov okužb, bolezen pa je zahtevala že skoraj devet tisoč žrtev. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Belgijo med vsemi svetovnimi državami virus doslej najbolj prizadel.

Ivan Gale (INTERVJU): »Na SDS sedaj gledam drugače, je del problema«

Na začetku aprila, 7. 4. 2020, sem prejel zgolj elektronsko pošto o tem primeru, češ da je ponudba dobavitelja popolna. Vso korespondenco sem prejel šele kasneje, ko sem direktorja Zakrajška vprašal, kaj je minister Počivalšek mislil s tem, ko je na koordinacijskem sestanku na ministrstvu 13. 3. 2020 pred vsemi rekel, da ta posel ne bi smel biti sklenjen in da gre za Zakrajškov posel. Kasneje sem poskušal ministru odgovoriti na vprašanje, zakaj je zavod podpisal pogodbo za dva milijona kirurških mask po ceni 0,90 evra brez DDV, potem ko je bilo na skupni koordinaciji podano mnenje, da razmere v državi niso več alarmantne in da se je nabave zaščitne opreme treba lotiti bolj strateško in premišljeno. Dobavitelj je ponujal maske tipa IIR, po katerih je bilo največje povpraševanje, saj te za razmeroma ugodno ceno zagotavljajo po nekaterih raziskavah visoko stopnjo zaščite. Odločitev za nakup s tega vidika verjetno ni bila sporna. Tudi gledano cenovno so maske recimo cenejše od mask enakega tipa, ki jih je dva dni kasneje,

»Raziskava je popolnoma neodvisna, vlada ni imela nobenega vpliva«

V sredo so bili končno predstavljeni rezultati vseslovenske raziskave o razširjenosti okužb z novim koronavirusom med prebivalstvom. Izmed tri tisoč povabljenih se je z odvzemom brisa nosne sluznice in vzorca krvi strinjala slaba polovica, med njimi pa so odkrili en primer aktivne okužbe in en primer že prebolele okužbe, pri čemer so testi zaznali zgolj ostanke virusa. Pri 41 sodelujočih so v krvi odkrili protitelesa, ki nakazujejo, da so okužbo že preboleli. Iz tega je mogoče s precej veliko verjetnostjo sklepati, da se je doslej v Sloveniji okužilo od 2 do 4 odstotke ljudi. Po srednji oceni naj bi torej doslej v stik z virusom prišlo 60 tisoč prebivalcev Slovenije, kar je približno 40-krat več od števila uradno potrjenih okužb s pomočjo laboratorijskih testov.

Goran Forbici: »Bolj kot Madžarski smo podobni Srbiji«

Goran Forbici je direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). Na področju nevladnih organizacij deluje že od leta 2002, v CNVOS je prišel pred dvanajstimi leti, njegov direktor pa je že zadnjih osem let. Po izobrazbi je filozof in zgodovinar. V preteklosti je predsedoval tudi Evropski mreži nacionalnih krovnih nevladnih organizacij. Redno sodeluje z OECD, Svetom Evrope in medvladnimi organizacijami na Zahodnem Balkanu. Na Upravni akademiji ministrstva za javno upravo predava o sodelovanju javnosti pri sprejemanju zakonodaje.

»Vsako življenje je dragoceno – vse družbe, ki so na to pozabile, so se soočile s katastrofo.«

Štriindvajsetega aprila so zaposleni v domovih za ostarele po vsej Sloveniji sočasno zapustili svoje ustanove in se pokazali javnosti – izmučeni, podplačani, razočarani in jezni. Za petnajst minut so medicinske sestre, negovalke, fizioterapevti, direktorice in direktorji skupaj stali pred poslopji, v katerih odrinjeni od sveta množice starostnikov v negotovosti in tesnobi čakajo na konec epidemije. Po volji vladnih birokratov in zdravstvenih svetovalcev prepuščeni iznajdljivosti svojih skrbnikov v domovih za ostarele, ki lahko samo nemočno gledajo, kadar okužba s koranavirusom pri katerem od njihovih varovancev preide v resno fazo. Prazne postelje in ventilatorji v bolnišnicah pa ostajajo rezervirani za vse druge, za mlajše in močnejše, za tiste, ki s svojim delom in prispevki še lahko kaj dajo tej državi – in politikom, ki v času epidemije vehementno odločajo o človeških usodah, omejenih na statistiko.

Dr. Rajko Pirnat: »Demokracija ne deluje na podlagi hitrega odločanja. Tako delujejo diktature.«

Rajko Pirnat je predstojnik Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Nekoč je bil politik, od leta 1990 do 1992 je bil minister za pravosodje. Kasneje se s politiko ni več ukvarjal, jo je pa vseskozi spremljal, kot pravnik je bil včasih tudi povprašan za kakšen nasvet. A politika pravne stroke ne posluša rada, ta ji namreč vseskozi govori o pomenu samoomejevanja. Tudi tokrat je tako. Pirnat je prepričan, da so nekateri vladni ukrepi, predvsem omejitev prehajanja med občinami, neustavni, hkrati opozarja, da je čas krize dobro gnojilo za razrast tega ali onega kršenja človekovih pravic. Vladi priznava, da ji je uspelo epidemijo omejiti, je pa do njenih potez zelo kritičen. Kot da bi, kakor pravi sam, »vlada pozabila, da v Sloveniji velja ustavno načelo, da je ustavne pravice dopustno omejevati v najmanjšem potrebnem obsegu in samo v času, ko je to res nujno in potrebno«.

Zdravko Počivalšek: »Pokorni mediji na dolgi rok ne koristijo nikomur«

Lahko bi rekli, da se je Zdravko Počivalšek znašel med kladivom in nakovalom. Neposredno je nadrejen Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je odgovoren za nabavo zaščitne opreme. Hkrati je predsednik liberalne stranke, ki s težavo gleda, kako Janez Janša instrumentalizira krizo za povečevanje političnega vpliva in podpira avtoritarnega Viktorja Orbána. Janšev odnos do medijev je eden od dokazov, da želi skreniti po Orbánovi poti. Počivalšek je drugačen. Včasih še preveč stvaren, ne razume prav dobro nevarnosti, ki lahko v razmerah epidemije ogrozijo demokracijo, a ne moremo mu očitati, da v demokracijo in svobodo posameznikov ne verjame. Prej nasprotno.

»Tako kot kirurg vodi kirurški poseg, bi moral epidemiolog voditi ukrepanje ob epidemiji«

Epidemiologi so ključni člen pri spoprijemanju z grožnjo nalezljivih bolezni. Državni načrt za primer epidemije jim odreja vlogo osrednjih predlagateljev omejevalnih ukrepov in strokovne podpore pri odločanju ministrstva za zdravje. V številnih državah so epidemiologi v teh časih tudi osrednji komunikatorji z javnostjo. A ne v Sloveniji.

Johan Giesecke: »Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko. Odpravljati jih pa zelo težko.«

Na Švedskem te dni po mnenju večine strokovnjakov iz drugih držav poteka nevaren poskus. Drugače od velike večine držav Švedska navkljub širjenju novega koronavirusa v populaciji ni odredila zaprtja šol in ustavitve javnega življenja. Javni promet še deluje, restavracije so še vedno lahko odprte, vrtci in osnovne šole so polni otrok.

»Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno«

V novo vlado je na čelo strokovnjakov, ki si prizadevajo za čim učinkovitejšo zamejitev širjenja novega koronavirusa, stopila dr. Bojana Beović. Gre za ugledno in izkušeno infektologinjo, ki si je zaupanje premiera Janše pridobila tudi z udejstvovanjem v stranki SDS. Na ministrstvu za zdravje vodi svetovalno skupino, katere člani so glavna strokovna opora pri odločitvah v zvezi z zdravstvenimi vidiki epidemije. V svojih medijskih nastopih kljub razmeroma ugodni statistiki števila okuženih ves čas poudarja, da razloga za pretirani optimizem še vedno ni. Pogovor je potekal prek videopovezave v torek zjutraj.

»Ne morete legitimno ocenjevati znanja, če ni bilo dovolj kakovostnega didaktičnega procesa«

Kakšne so prednosti in slabosti šolanja na domu, kako izvesti ocenjevanje v času omejenega gibanja, kaj storiti z maturo. Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

»Vlada z nekaterimi ukrepi strelja v temi z bazuko v smeri, za katero ni prepričana, da je prava«

Vlada Janeza Janše je po treh tednih vladanja pripravila prvi sveženj »antikoronskih« ukrepov. Ti so povezani z gospodarskimi subvencijami, davčnimi olajšavami, pa tudi policijskimi pooblastili. Vlada pač meni, da je treba zaradi epidemije razširiti pooblastila, ki jih ima policija. Za legitimnimi cilji se skrivajo zlovešči nameni. Vlada je v izvirni različici zakona policiji podelila pooblastila, ki po nepotrebnem posegajo v osebne svoboščine. Po nekaj dneh se je nekaterim odrekla, za zdaj tako ne bo spremljala lokacije telefonov tistih, ki so v karanteni, tudi ne vstopa v stanovanje, a namen zakonskih rešitev ostaja enak – vlada želi v času koronavirusa na hitro povečati nadzor nad državljani. To počne izredno surovo, z grožnjami, brez prave javne razprave in brez potrebnih zakonskih varovalk. Ustavni pravnik dr. Zagorc opozarja, da nikakor ne smemo pozabiti na pridobitve liberalnih demokracij.