Dr. Blaž Kovačič Mlinar, kazenski odvetnik

Vlada, ki je na meje postavila bodečo žico in vojsko za obr ambo pr ed begunci, je zdaj povečala kazenskopravno represijo. S spremembo zakona o kazenskem postopku je namreč obdolžencem vzela pomembne pravice in jih preprosto dala tožilstvu in policiji. Povsem po nepotrebnem, pravi kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki ravnanje politike vidi v kontekstu ustvarjanja družbe strahu, domnevne ogroženosti in posledične potrebe po krepitvi varnosti. Človekove pravice so vrednota, so same po sebi višji, najvišji cilj, absurdno se jim je po njegovem mnenju odrekati v zameno za »višje cilje«. Še posebej pa ne na podlagi nekaterih ekscesnih primerov, kot je sojenje Igorju Bavčarju, ki, opozarja Kovačič Mlinar, dajejo povsem napačno sliko slovenskega kazenskega sistema. Kovačič Mlinar je doktoriral prav iz kazenskega postopka in velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.

Peter Vilfan, komentator in prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance

Peter Vilfan je bil nekoč odličen košarkar. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil štiri medalje, tudi zlato na svetovnem prvenstvu v Manili leta 1978. Košarke seveda ne igra več, pravi, da bi verjetno želel zabiti, a vprašanje, kako bi bilo, ko bi priletel na tla. Vilfan je danes poslanec v državnem zboru, vseskozi je tudi televizijski komentator. Bil je tudi komentator prenosov na turnirju, kjer je Slovenija postala evropski prvak. Še vedno je vzhičen, nad igro, nad igralci, nad trenerjem in nad načinom, kako so slovenski košarkarji postali evropski prvaki.

Mojca Špec Potočar, direktorica urada za migrante

Ko je bila Mojca Špec Potočar spomladi imenovana za v. d. direktorice urada, ki zahteva specifična znanja, je to marsikoga presenetilo, saj s tega področja ni imela praktično nikakršnih referenc in tudi ne potrebnih znanj. Očitno je, da se je v času opravljanja vršilke dolžnosti naučila marsičesa, poleg tega priznava, da se še vedno uči.

Dr. Vladimir Pištalo, pisatelj

Srbski pisatelj Vladimir Pištalo, rojen leta 1960 v Sarajevu, je odraščal v Mostarju, od koder prihaja njegov oče Borivoj, znani bosanski politolog. V osemdesetih se je preselil v Beograd in diplomiral na tamkajšnji pravni fakulteti. Leta 1993 je zapustil z nacionalizmom prepojeno Miloševićevo Srbijo in se ustalil v ZDA ter na univerzi v New Hampshiru doktoriral. Tema njegove doktorske naloge so bile identitete srbskih priseljencev v ZDA, posvetil pa se je tudi nastanku in razkroju »jugoslovanske« identitete, s katero se je na vrhuncu ideologije »bratstva in enotnosti« istovetilo 1,3 milijona Jugoslovanov. Danes predava svetovno in ameriško zgodovino na univerzi Worcester v Massachusettsu.

Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo

Prihodnji teden, 24. septembra, bo referendum o drugem tiru. Natančneje, volivci bodo lahko zavrnili zakon o gradnji, upravljanju drugega tira železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT) prek podjetja 2TDK in gospodarjenju z njim. Glavni pobudnik referenduma Vili Kovačič je z zahtevo uspel predvsem s pomočjo stranke SDS, češ da gre v tem primeru za koruptivni projekt vlade Mira Cerarja in da bi bilo mogoče drugi tir zgraditi hitreje in ceneje. O tem smo se pogovarjali z Juretom Lebnom, članom izvršnega odbora stranke SMC, ki je v vlogi državnega sekretarja za projekt odgovoren na ministrstvu za infrastrukturo.

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje

Ko smo bili pred približno letom dni zadnjič na obisku pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, je zraven sejne mize v njenem kabinetu samevala klop. Danes je ni več videti. Zastirajo jo kupi papirjev, skupaj več kot dvajset. Vsak izmed njih predstavlja eno od simuliranih verzij učinkov prihajajočega zakona o zdravstvenem varstvu, ki ima že sam po sebi, brez izračunanih učinkov na raznovrstne javne blagajne v prihodnjih letih, 500 členov. Poleg tega zakona je še kakšnih pet drugih, ki morajo biti sprejeti bolj ali manj sočasno. Ti so razdeljeni po drugih delih pisarne, po delovni in sejni mizi. Če ministrstvu za zdravje zdravstvene reforme tokrat, po 15 ali 25 letih poskusov, ne uspe pripeljati do konca, se zdi, da Sloveniji nikoli ne bo uspelo. To je odgovornost, ki jo je prevzela nase.

Widad Tamimi

Etnični izvor pisateljice Widad Tamimi, rodila se je leta 1981 v Milanu, je za razmerja v današnji globalni geopolitiki in geokulturi, v katerih vsi narodi utrjujejo svojo identiteto in se obdajajo s takšnimi in drugačnimi (žičnimi) ograjami, dejansko so to »plašnice«, nenavaden. Izziva. Je namreč vnukinja bogatega tržaškega Juda in hčerka revnega Palestinca.

Stefan Hertmans, književnik

Belgijski pisatelj Stefan Hertmans, ki se je rodil leta 1951 v flamskem Gentu, je avtor več kot dvajsetih leposlovnih del, v svetovni javnosti pa je najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. V romanu, izšel je leta 2013, je na podlagi obsežnih spominov svojega dedka, flamskega slikarja, slikovito opisal kulturne, politične in družbene razmere v Belgiji na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in grozodejstva 1. svetovne vojne skozi oči navadnega vojaka. Dobitnik najpomembnejših literarnih nagrad na nizozemskem govornem območju je prejšnji teden kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina prebral Odprto pismo Evropi in v njem Evropejce pozval k oblikovanju strpne, socialne in demokratične Evrope, ki bi znala iz globalizacije prevzeti najboljše in se postaviti po robu silam nacionalizma.

Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo

Socialni demokrati so že več kot leto najbolj priljubljena koalicijska stranka, zato njihov predsednik Dejan Židan v tem intervjuju napoveduje, da bo naslednji predsednik vlade. V stranki se na prevzem oblasti že pripravljajo, čeprav je do pomladi prihodnje leto, ko bi lahko bile redne volitve, še pol leta. Če mu bo uspelo, bo za njim zanimivih deset let. Po letu 2007 je sprva opravljal funkcijo predsednika uprave skupine Panvita, leta 2010 pa je že postal minister za kmetijstvo, tedaj še v vladi Boruta Pahorja. Sedaj prihaja kot njegov naslednik. Pravi, da z naučeno lekcijo, ki so jo Socialni demokrati dobili po padcu Pahorjeve vlade.

Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar

Predstavljajte si, da odraščate v času, ko učenje slovnice pri pouku slovenščine ne pomeni agonije. Da odraščate v času, ko imate namesto suhoparnega učbenika, ob katerem se vam z vso silo zapirajo težke veke, pred sabo prijazno knjigo, ki tudi različna priredja, podredja in stavčne člene predstavi kot poglavje slovnice, ki smo mu zlahka kos. Tudi če se vse skupaj morda sliši kot utopija, je resničnost na strani učencev. Vse zasluge za to gredo Kozmi Ahačiču – leksikografu, profesorju, literarnemu zgodovinarju, poznavalcu zgodovine slovenskega jezika, raziskovalcu in namestniku predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je učno gradivo osnovnošolcev in dijakov obogatil s knjigama Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat.

Miriam Steiner Aviezer

Miriam Steiner Aviezer (roj. leta 1935) je pred 2. svetovno vojno odraščala v Trebnjem, kjer je imel oče Bela Steiner lekarno, ki je bila tudi nekakšen družabni prostor, saj so v njej stranke razpravljale o radijskih in časopisnih novicah. Idilično življenje družine Steiner se je leta 1941 čez noč končalo. Petletna Miriam je tedaj z mamo Zoro odpotovala k stari mami v Karlovec, na poti tja pa so ju zajeli ustaši in ju poslali v zloglasno ustaško taborišče Stara Gradiška. Od tam ju je očetu uspelo spraviti nazaj v Slovenijo, a družino so kmalu zatem italijanski okupatorji poslali v taborišče Ferramonti. Po kapitulaciji Italije se je novembra 1943 pridružila partizanom in v njihovih enotah dočakala osvoboditev. Miriam, ki je bila najmlajša partizanka Judovske brigade, je po vojni diplomirala iz primerjalne književnosti, delala kot novinarka in pisateljica ter bila dejavna v slovenski in nato jugoslovanski judovski skupnosti. Leta 1971 se je preselila v Izrael in si tam s pisateljem Šmuelom Aviezerjem ustvarila družino.

Ljudmila Novak

Bila je srednješolska učiteljica, županja, evropska poslanka, podpr edsednica vlade in ministrica. Od novembra 2008 vodi konservativno, krščanskodemokratsko stranko Nova Slovenija, zadnjih šest let pa je tudi poslanka te stranke v državnem zboru. Njen ideal je Kristus, njeni politični vzornici pa nemška kanclerka Angela Merkel in avstro-ogrska cesarica Marija Terezija. V Janezu Janši – v njegovih manipulacijah in destruktivizmu – ne vidi prave perspektive. Da je kristjanka in nasprotnica splava, ne skriva. Intervju je potekal dva dni pred njenim odhodom na ignacijanske duhovne vaje, kjer bo teden dni v tišini meditirala ob Svetem pismu. Pravi, da ji ta »duhovna kopel« pomaga ohranjati razsodnost in mirne živce.

Presušena Slovenija

Dr. Marina Pintar z ljubljanske Biotehniške fakultete se že več kot 30 let ukvarja z bojem proti suši v kmetijstvu. Glavno orožje je po njenem mnenju namakanje kmetijskih površin, vendar na tem področju zadeve potekajo (pre)počasi. Zdaj v Sloveniji namakamo manj kot dva odstotka kmetijskih površin, razpoložljive zmogljivosti pa tudi izjemno slabo izkoriščamo.

»Vsak narod bi bil rad nekaj posebnega«

Kdo je opravil prelomno raziskavo naših genov, ki je bila objavljena pred tremi leti?

Andrej Podpečan, kmet

Andrej Podpečan iz Galicije je kmet. Na sedemintridesetih hektarjih goji sto krav, po trideset prašičev in kur, prideluje sir, skuto, jogurt in mesne izdelke ter prodaja svoje blago prek svoje trgovine in kmetijske zadruge, nekaj pa tudi v Mercatorju. Plečat in s pestmi kot kladivi, premeten in brez dlake na jeziku se Podpečan zdi kot junak iz kakšnega Tavčarjevega ali Cankarjevega dela. Njegov glas, včasih hudomušen, včasih zagrenjen in včasih jezen, je eden od glasov slovenskega podeželja, razpetega med dogmami tradicije in realnostjo globalizacije. S kmečko pametjo, prebiranjem knjig in opazovanjem življenja okoli sebe na svoj način išče odgovore na kompleksna vprašanja vsakdana.

Gáspár Miklós Tamás, madžarski filozof

Dr. Gáspár Miklós Tamás je otroštvo preživel kot pripadnik madžarske manjšine v romunski Transilvaniji. Kasneje se je kot disident preselil v Budimpešto, kjer je sodeloval v uporu proti komunizmu; bil je eden pomembnejših nasprotnikov madžarskega komunističnega režima. Bil je tudi poslanec v prvem madžarskem parlamentu po letu 1990, a je kmalu razočaran politiko zapustil. V devetdesetih se je vrnil k študiju in ponovnemu premisleku svojih dejanj in dogodkov. Del njegovih spoznanj s te poti je letos prišlo tudi med nas s prevodom njegove knjige Komunizem po letu 1989, v kateri je Tamás daljnovidno napovedal vznik postfašizma v Evropi. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblast najbolj napada.

Dr. Irena Šumi, antropologinja

Kaj ima antisemitizem s postavitvijo osrednjega slovenskega spomenika sprave? Veliko. Dr. Irena Šumi, sicer raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je pri preučevanju zgodovine slovenskih Judov raziskovala antisemitizem na Slovenskem ter s tem tudi kolaboracijo domobrancev in RKC z nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Raziskovalna pot jo je od tukaj – od vprašanja holokavsta in rasizmov – vodila tudi do fenomena slovenske sprave. Ta zanjo ni nič drugega kot zgodovinski revizionizem. Zamolčanje medvojnega antisemitizma. Zato je po njenem pot naprej napačna.

Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika 

Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih.

Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka

Profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc je znanstvenica, ki jo od nekdaj zanimajo ekstremni pojavi v vesolju. O tem priča že naslov njene diplomske naloge: Kako je videti padec zvezde v črno luknjo?. V zadnjih letih so njena strast najsilovitejše eksplozije v vesolju – izbruhi sevanja gama. In svojo strast rada deli z drugimi. Kot urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica astronomskega tekmovanja je v prvih vrstah prizadevanj za popularizacijo znanosti.

Dr. Mirjam Škrk, slovenska agentka pri arbitražnem sodišču

Dr. Mirjam Škrk je bila glavna predstavnica Slovenije pred arbitr ažnim sodi -ščem. Priprava slovenske argumentacije in priprava odgovorov Slovenije na hrvaška stališča glede morske in kopenske meje sta bili v zadnjih osmih letih njeni glavni službeni nalogi. Ali pa še več. Škrkova se namreč s temi vprašanji ukvarja že vso kariero. V devetdesetih, preden je postala ustavna sodnica, je sodelovala v skoraj vseh strokovnih forumih, komisijah in skupinah na temo slovensko-hrvaške meje. Od komisij, ki so iskale kompromise glede mejne črte, do skupine strokovnjakov, ki je pred leti skušala najti kompromis glede pomoči tretjega. Profesorica mednarodnega prava in prava morja zdaj upa, da je z zadnjo odločitvijo arbitražnega sodišča to delo za vedno zaključeno. In da po mejni komisiji in komisiji za iskanje kompromisa glede mejnih skupin ne bo potrebna še skupina za iskanje kompromisa glede rešitve.

Svetlana Makarovič: Vsak sistem sloni na slinarjih

Kratkoviden je včasih pogled tistih, ki dejstvo, da se Svetlana Makarovič danes razglaša za komunistko, povezujejo s tistim, kar je komunizem pomenil v socialistični Jugoslaviji. Pomenil je nekaj dobrega, a tudi nekaj slabega. Svetlana Makarovič, ko je bila mlada umetnica, pri oblasti ni bila priljubljena, nasprotno, nadzirali so jo, omejevali so jo, silili so jo, naj vstopi v komunistično partijo. Nazadnje so se namenoma spravili še na njenega tedaj že nekdanjega sopotnika, pesnika Gregorja Strnišo, ki je umrl v prepričanju, tako so mu dejali, da je Makarovičeva delala za Udbo. »To je eden od najbridkejših spominov v mojem življenju,« pravi Makarovičeva danes.

Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pred najtežjo nalogo kariere: evropsko komisijo mora prepričati, naj prek svojega pooblaščenca ne proda hčerinskih družb NLB oz. naj ključno slovensko banko ohrani kot celoto. Kakšne alternativne kompenzacijske ukrepe namerava predlagati Bruslju, še ni znano, saj vlada predlog še pripravlja, vendar pa ministrica ne izključuje nobene opcije.

Andrej Rozman Roza, predsedniški kandidat

Minulo sredo je kandidaturo za predsednika Slovenije, volitve bodo letos novembra, napovedal književnik, prevajalec in gledališčnik Andrej Rozman Roza. Mojster pisne in žive besede, prejemnik najpomembnejših nagrad za književnost, pravi, da se je v boj za predsedniški stolček vključil, da bi vrnil funkcijo najvišjega državnika tistemu, ki mu pripada: ljudstvu. Če so se politične stranke oddaljile od ljudi in v resnici ne zastopajo interesov večine, bi se moral po Rozmanu vsaj predsednik jasno postaviti na stran ljudi in spregovoriti o njihovih resničnih težavah, strahovih in upanjih. Za zgled ustrezne predsedniške drže ponuja v premislek ravnanje pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki je leta 2006 domačine Ambrusa, ki so tik pred božičem zahtevali izselitev Romov, retorično vprašal: »A ste vi ljudje? Ali kaj ste?« Po Rozmanu se je Drnovšek »iz politika spet prelevil v človeka. S svojo spremembo je na novo opredelil predsedniško funkcijo in nakazal, kako bi moral ravnati predsednik,« zlasti takrat, ko so ogroženi pripadniki najranljivejših družbenih skupin.

Dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija

Fasada nove stavbe Nacionalnega forenzičnega laboratorija na Vodovodni ulici v Ljubljani je zasnovana tako, da preprečuje radovedne poglede z ulice skozi okna. V notranjosti sodobno opremljenega ter z visoko ograjo in številnimi kamerami zavarovanega poslopja je namreč kaj videti: od zbirke zaseženega ponarejenega denarja, zbirke vlomljenih ključavnic in zbirke orožja za balistične preiskave do na primer laboratorija za analizo prepovedanih drog, v katerem, kot pove naš sogovornik, »vedno smrdi po travi«. »Smrdelo« je tudi ob našem obisku.

Niall McCann

Leta 1997 se je skupina škotskih glasbenikov, zbranih okrog neodvisne založbe Chemikal Underground, z avtobusom in izdatnimi količinami alkohola odpravila na gostovanje v majhno francosko mesto Mauron. V dvajsetih letih, ki so minila od takrat, so nekateri med njimi zasloveli, denimo Alex Kapranos, ki je pozneje ustanovil skupino Franz Ferdinand. Druge, denimo Kapranosovega prijatelja iz otroštva RM Hubberta, je pogoltnila depresija. Tretji, na primer ustanovitelj založbe Stewart Henderson, pa si kljub upadu prodaje plošč, ki jo je zakrivil vzpon spletnega piratstva, še vedno vztrajno prizadevajo, da bi glasbenikom, ki so prišli za njimi, zagotovili vsaj neke vrste prihodnost.

Jože Pirjevec, zgodovinar

Igor Omerza, ki je v zadnjih letih postal raziskovalec arhivov in polpretekle zgodovine, je pred tedni izdal knjigo o »obveščevalnem spremljanju« tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Med drugim je Omerza v knjigi objavil dokumenta, ki naj bi dokazovala, da je za obveščevalce, ne za jugoslovanske, pač pa italijanske, delal tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Tako naj bi Pirjevec sodeloval z italijansko službo Digos in tam poročal o dogajanju med slovenskimi zamejci ter o Borisu Pahorju. Z drugimi besedami, kot prepričani Slovenec naj bi Italijanom ovajal svoje slovenske prijatelje in znance. V intervjuju Pirjevec pojasnjuje svoj pogled na sporne dokumente iz arhiva.

Dragica Korade, novinarka

Dragica Korade je ena tistih redkih novinark, ki živijo v skladu z Orwellovo mislijo, da je govoriti resnico v času laži revolucionarno dejanje. Z vsako besedo, ki jo zapiše, z vsako kolumno in analizo, s katero zbode oblastnike, se upira nestrpnosti, manipulaciji in izkoriščanju. Vsak dan, že več kot trideset let. Gospa z veliko začetnico, ki se v imenu javnosti in skupne dobrobiti ne boji zameriti nikomur, ne pokojnemu Janezu Drnovšku, ne nekdanjemu sošolcu Borutu Pahorju, ne Janezu Janši ali mariborskemu županu Andreju Fištravcu. Eni, kot Drnovšek, so jo zato spoštovali še bolj, drugi je najraje ne bi več poznali. Premakniti pa je ne more nihče. Komentatorka Večera in urednica njegove priloge V soboto je videla in doživela preveč, da bi jo lahko utišali – od razpada Jugoslavije do podivjane slovenske tranzicije in zdaj drsenja na periferijo globalnega kapitalizma. Še dlje kot v preteklost pa se iz njenega Maribora vidi v prihodnost naše države.

Dr. Marjan Zaletel, nevrolog

Glavobol je stalni spremljevalec človeštva. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije približno polovica svetovnega odraslega prebivalstva vsaj enkrat na leto izkusi glavobol. Tako rekoč ni človeka, ki ga ne bi vsaj kdaj v življenju bolela glava. Pa vendar o vzrokih za nastanek teh bolečin vemo presenetljivo malo. In to čeprav lahko glavoboli v ne tako redkih primerih občutno poslabšajo kakovost življenja, prinašajo pa tudi ogromne družbene stroške. Nevrolog dr. Marjan Zaletel z ljubljanske Nevrološke klinike pravi, da smo problematiko glavobolov v Sloveniji dolga leta zanemarjali, posledica tega pa je precejšen zaostanek za svetovnimi usmeritvami v zdravljenju.

Dr. Tvrtko Jakovina, hrvaški zgodovinar

Zgodovinski revizionizem, prikrit ali manj prikrit, z namenom rehabilitacije izdajalcev, zlasti pa njihovih voditeljev, ki so med 2. svetovno vojno – domnevno zaradi strahu pred nevarnostjo uvedbe (stalinistične) komunistične ureditve ali le zaradi sebične želje po ohranitvi položaja cerkve in vladajočega razreda ter njune ideologije v družbi – sodelovali z nacisti ali fašisti, je že nekaj let v marsikateri (vzhodno)evropski državi orodje za notranjepolitično obračunavanje. To velja zlasti za države, nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ki zaradi različnih zgodovinskih in političnih okoliščin niso zares ovrednotile svoje polpretekle zgodovine. Del politike, zlasti politiki z desnega političnega pola, to izkorišča za poglabljanje razdora v narodu, ne oziraje se na stvarne gmotne težave, ki tarejo te družbe in njihove pripadnike.