Radivoj Uroševič: "Sindikati pristajajo na zniževanje plač, ker jim grozijo določeni drugi, še hujši ukrepi."

Ne čakamo, vladi in pristojnim ministrom smo poslali opomin pred tožbo in pričakujemo njihov odgovor. Hkrati že zbiramo pooblastila članstva za vložitev individualnih tožb.

Dr. Franc Rode: "Kar zadeva substanco mojih nagovorov, je ne bi spreminjal, niti danes ne."

V času, ko je bil Franc Rode nadškof v Ljubljani, so njegove pridige in izjave polnile časopisne naslovnice tako kot nikoli poprej in ne potem. Bliskale so njegove metafore o šolanju kot dresuri ovčarjev, ali pa o ateistu, ki ima v sebi vseeno vero v nadnaravno, saj mrtvega očeta ne bo odvrgel v smetnjak, ampak ga bo spoštljivo pokopal. Odkar je odšel v Rimu na položaj prefekta in postal kardinal, so z novim poslanstvom izpuhtele tudi provokativne prispodobe. Ko je za velikonočne praznike prišel v Ljubljano, se je v Knjižnici Otona Župančiča pred številnim občinstvom odvil pogovor med kardinalom in publicistom, ki ga objavljamo v obliki intervjuja.

Perfekcionist, obseden z detajlom

Oče je v tej panogi začel že kot direktor Marlesa, v začetku 90. let pa je s partnerji ustanovil svoje podjetje. Pot je bila turbulentna vse do leta 2003, ko smo se odločili, da podjetje spremenimo v družinsko, ker smo spoznali, da le tako lahko uresničimo zastavljene cilje. Energijsko varčna gradnja pred 20 leti res ni bila prodajni hit, govoriti o njej je bilo približno tako, kot bi Eskimu prodajal sladoled. Energija je bila v tistih časih skoraj zastonj. Iskani sta bili predvsem hitrost gradnje in cenovna učinkovitost. Šele v zadnjih petih letih je energijsko varčna gradnja postala naša konkurenčna prednost. S prihodom krize še toliko bolj.

Quantic: »Kolumbija je glasbena meka«

Multiinštrumentalist, didžej in glasbeni producent Will Holland oziroma Quantic velja za britanskega čudežnega dečka spajanja elektronike in slogov soula, jazza, nazadnje tudi cumbie, ki se je je nalezel med šestletnim bivanjem v Kolumbiji. Je očiten deloholik, saj je v zadnjih desetih letih postregel z zavidanja vrednim številom albumov, sodelovanj in kompilacij starejših godb. Za uvod v letošnjo Drugo godbo se po šestih letih vrača v Ljubljano. A tokrat ne sam in ne kot didžej. Prihaja s svojim pretežno kolumbijskim bendom Combo Barbaro, še pomembneje, prihaja z eno najprepoznavnejših britanskih pevk zadnjih let Alice Russell v sklopu turneje, na kateri predstavljata album Look Around the Corner, ki je njun prvi skupni dolgometražec.

O možnostih rudniške renesanse

Glede na to, da so bila v odpiranje rudnika urana Žirovski vrh vložena izjemno velika sredstva, smo po mojem mnenju v prvih letih po osamosvojitvi preveč gledali izključno na takratne cene urana na svetovnem trgu in tedanjo nelikvidnost rudnika, nikakor pa niso bili upoštevani strateški in geostrateški elementi. Pustimo špekulacije, da je Jugoslavija uran morda hotela imeti zato, ker so si nekateri želeli atomsko bombo, dejstvo je, da smo takrat že imeli delujočo jedrsko elektrarno. Cena goriva z Žirovskega vrha je bila sicer takrat približno 150 odstotkov višja kot na svetovnem trgu, vendar je bila po mojem mnenju napaka, da so rudnik zaprli trajno in v celoti. Vse države, ki imajo daljšo rudarsko tradicijo in na zadevo gledajo strateško, tovrstne rudnike konzervirajo, s čimer omogočijo vnovično vzpostavitev proizvodnje, ko se razmere na trgu spremenijo. Menim, da je bil s tega vidika način zapiranja Žirovskega vrha popolnoma napačen.

Tzvetan Todorov: "Poglobitev krize je nujna za vrnitev demokracije, da bomo naredili korak k boljšemu ravnovesju."

Leta 1963 je Tzvetana Todorova v Francijo pregnal komunizem. Danes, po 50 letih, je Todorov vodja raziskav v slovitem francoskem CNRS-ju (Centre national de la recherche scientifique) – nacionalnem centru za znanstvene raziskave, kar pomeni, da sodi v francosko intelektualno smetano. Lahko bi rekli, da je filozof, eden vodilnih francoskih in svetovno znanih poststrukturalistov. Njegova dela so že več kot 20 let študijsko gradivo jezikoslovcev, zgodovinarjev, antropologov. Recimo njegov pogled na kolonizacijo Amerike, njegove študije o etiki v koncentracijskih taboriščih ali iz zadnjega obdobja njegovo razmišljanje o odnosu zahodne civilizacije do novodobnih »barbarov« v spopadih med civilizacijami. Zaznamoval ga je torej komunizem. Danes, v času krize, ugotavlja, da se ta stara grožnja vrača. Le da zaradi simpatične embalaže, v kateri prihajajo novodobni »komunisti«, tega ne opazimo tako zlahka. Todorov je Slovenijo obiskal v sklopu projekta EPK – Evropske prestolnice kulture.

Jožko Rutar: "Film je najdražji kulturni produkt, tudi njegova produkcija je najdaljša."

Iz slovenskega nacionalnega programa se trenutno pripravlja cela vrsta celovečernih filmov. Nemotena produkcija filmov zahteva tudi tekoče financiranje s strani SFC, kot je predvideno po pogodbah. Trenutno ne izpolnjujemo svojih pogodbenih obveznosti, ker v letošnjem letu SFC in s tem slovenski film še ni dobil nobenih proračunskih sredstev za stroške programa.

Jože Mencinger: "Če denimo Milan Kučan ne bo umrl, vlada ne bo mogla privarčevati pri državnih pogrebih."

Dr. Jože Mencinger je eden najbolj samosvojih ekonomistov. Trn v peti zagovornikom neoliberalne ideologije, ki se servilno priklanjajo prostemu trgu in fleksibilni delovni sili in ki hrepenijo po višji in še višji rasti. Čeprav je pogosto tarča ostrih napadov tistih, ki se z njegovim mnenjem ne strinjajo, se sčasoma praviloma izkaže, da ima prav in da je njegovim nasvetom pametno prisluhniti.

Vlado Miheljak: Dnevi dolgih nožev

Dr. Vlado Miheljak je izdal novo knjigo svojih kolumn, tokrat tistih, ki so bile objavljene v Dnevniku od aprila 1999 do decembra 2000. Knjiga ima naslov Kulturni boj v barvah, v svojem mozaičnem jeziku pa seveda govori tudi o drugih rečeh takratnega političnega in družbenega dogajanja. Kolumne ostajajo v marsičem aktualne in poučne še zdaj, dobro desetletje pozneje.

Dr. Joanna McKay: »Ni nepomembno, da Angela Merkel nima otrok.«

Ženske sestavljajo dobro polovico slovenskega prebivalstva, a v politiki jih je le za vzorec. Še manj se jih prebije na najvišje položaje. Še nikdar nismo imeli premierke ali predsednice države. V sedanji vladi sedi ena sama ministrica. Zaradi kvot imamo vsaj rekordno tretjino poslank. A kvote so le začetek. Največja ovira je spoznanje žensk samih, da najverjetneje ne bodo zmogle dovolj dobro krmariti med politično kariero in družinskim življenjem. Na koncu praviloma izberejo slednje.

Branimir Štrukelj: »Za ohranitev socialne države se je vredno boriti, pa tudi če nas bodo lomili, lomili, lomili.«

Branimir Štrukelj je izkušen sindikalist. Že petnajst let je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, največjega sindikata v javnem sektorju, obenem pa predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Po izobrazbi je zgodovinar, po prepričanju pa levičar. Socialna država je zanj svetinja in »daleč največji prispevek Evrope k civilizaciji«, za katerega se je pripravljen boriti do konca. Če bo treba, tudi z referendumom o varčevalnih ukrepih, ki jih za uravnoteženje javnih financ predlaga vlada.

Jan Cvitkovič: »Vsi čutimo, da so se slovenski politiki začeli norčevati iz nas.«

Ko se človek po majavih stopnicah vzpenja proti sedežu njegove firme Staragara, pričakuje neko verzijo cvijećarnice iz Alana Forda, a je notri zelo udobno in čisto. Novopečeni očka štirimesečne hčerkice me sprejme v zelo casual obleki in razpoloženju. Lase ima nad glavo spete v nekakšno anteno, zaradi katere je videti kot kak bradat Telebajsek. V pisarni mi, ker je začel ravno zdravo živeti, ponudi brezalkoholno pivo iz Hoferja. Zdravo živi, se poheca, predvsem zato, da bo lahko po novem govoril, da je v življenju poskusil res res vse. Nima nikakršnih iluzij, da bo trajalo, doda in si prižge cigareto.

Stanislava Zadravec Caprirolo: "Samo z zapisom zlatega pravila v ustavo si kredibilnosti ne bomo povrnili. Štejejo dejanja, ne besede."

Stanislava Zadravec Caprirolo je viceguvernerka in članica sveta Banke Slovenije, pristojna za področje finančne stabilnosti in nadzora bančnega sistema. Pred tem je bila generalna direktorica direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance in predsednica nadzornega sveta NLB.

Dr. Roman Jerala: "Raziskovalne skupine se gradijo dolga leta, uničijo pa se lahko v hipu s posledicami, ki lahko trajajo desetletja."

Znanstveniki smo precej bolj introvertirani kot kulturniki, zato znanost ne kotira tako visoko v medijih in politiki kot recimo šport. Ob priključitvi znanosti v isti resor s športom, kulturo in vrtci ter ločitvijo od tehnologije v javnosti ni bilo opaznih ugovorov s strani znanosti. Ob napovedanih radikalnih rezih pa se je bilo treba oglasiti, sicer bomo sokrivi za morebiten kolaps znanosti. Scenariji, ki so krožili, so segali od grozljivih do katastrofalnih, zato sem skupaj s kolegi sestavil poziv na spletni strani www.znanost.biz, za katerega menim, da bi ga lahko podprl vsak znanstvenik oziroma podpornik znanosti.

Daniel Miller: »Želel sem le sodelovati s kar najboljšimi ustvarjalci.«

Verjetno bi bila podoba precejšnega dela popularne glasbe danes drugačna, če Daniel Miller konec sedemdesetih let v bendih, ki so glasbo začeli ustvarjati z novimi elektronskimi tehnologijami, ne bi videl njihovega širokega potenciala. Kot založnik in producent je imel pomembno vlogo pri vzponu skupine Depeche Mode, Nicka Cava in njegovih zasedb, skupin Einstürzende Neubauten in Erasure, Diamande Galas, Laibacha, Mobyja, Goldfrappa, Richieja Hawtina in še kopice ustvarjalcev, ki še danes premikajo meje popa, eksperimentalne in plesne glasbe. Millerjeva založba Mute je v dobrih tridesetih letih zrasla v eno največjih in najvplivnejših neodvisnih založb, njeno vizionarstvo pa smo kmalu začutili tudi v Sloveniji. V Ljubljano so Millerja tokrat povabili organizatorji Slovenskega tedna glasbe in ob tej priložnosti je nastal tudi ta pogovor.

Vedrana Rudan: »Edina rešitev v vojni med žensko in tistim, ki jo zlorablja, je, da ona njega ubije.«

Včeraj je v ljubljanskem Gleju štartala monodrama Kurba, v kateri Violeta Tomič sijajno upodobi lik, stkan iz kolumen gromovite hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Na predpremieri se je prefinjena ljubljanska publika ob mastnih štosih sicer tresla od krohota, a mnoga izmed na odru izraženih stališč so se mi zdela tako butasto primitivna, da bi veljalo o njih obvestiti kako inštitucijo za spremljanje sovražnega govora, če bi imelo to seveda kaj haska. Ker Vedrana Rudan pač ni neka neškodljiva škrbasta bludnica, ki bi svoje na ciklostilu natiskane pamflete talala po prepišnih podhodih, temveč je ob Slavenki Drakulić pri nas z naskokom najbolj znana hrvaška književnica, se mi je zdelo vredno preveriti, kako resno misli.
Kar sledi, se bo na trenutke najbrž bralo, kot da se velika literarna persona z nami malce poigrava in preizkuša meje naše lahkovernosti. Ampak moram poročati, da sem imel tako med intervjujem kot med kasnejšim poslušanjem ves čas vtis, da misli vsak stavek smrtno resno.

Dr. Dragica Wedam Lukić: »Glasovala bi za prepoved referenduma o družinskem zakoniku«

Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v času, ko je to še navduševalo z vsebinskimi odločbami v prid človekovih pravic, varstva manjšin in deprivilegiranih. Do nedavnega, ko se je upokojila, je predavala izvršilno, arbitražno in civilno procesno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. In je članica spoštovane Beneške komisije, čeprav vlada pravi, da ni. To mnenje vlade jo spravlja v začudenje, ker ni podprto ne z zakonom in ne z dolgoletno prakso Beneške komisije.

Dr. Bogomir Kovač: »Takšna vladna politika bo recesijo še poglobila«

Varčevalni ukrepi so del zelo enostranske fiskalne konsolidacije, ki jih v okviru priprave na proračun pripravlja nova vlada. Gre za izrazito enostransko vodenje ekonomske politike, ki je zmes radikalnega razumevanja evropskih fiskalnih usmeritev in popolnega zasuka k ekonomiki ponudbe. Oboje tlakuje pot k ekonomski recesiji in zniževanju ravni socialne države. Razlog je preprost. Krčenje javnih izdatkov je že doslej povzročilo, da se je Slovenija znašla v tehnični recesiji in da načrtuje negativno gospodarsko rast. Takšna vladna politika bo v letošnjem letu recesijo poglobila, meje socialne države pa postavila še nižje. Vlada pa ni doslej še v nobenem primeru pokazala, kako namerava oživiti gospodarsko rast.

Mag. Alenka Pirjevec: "Sporno je, da naj bi dovoljenja za pogodbe po novem dajala vlada. Če pa bodo zahtevali imena, gre za popoln nadzor."

Predsednica združenja dramskih umetnikov Slovenije

Gozd pri frizerju

Gozd na Grajskem griču nima posebne biološke ali proizvodne vrednosti, ima pa izrazito socialno in varovalno funkcijo. Gre za samorasel parkovni gozd, kamor se ljudje hodijo sprehajat in sproščat, od koder se razgledujejo po mestu. To ni naravni gozd, v katerem ne posegamo v naravne procese, kjer lahko drevo strohni in brez posledic pade. Tukaj lahko drevesa poškodujejo ljudi ali okoliške stavbe, in to moramo preprečiti. Zavod za gozdove Slovenije ima zato načrte za nego takšnih gozdov, v katerih določa, kako in kdaj jih je treba počistiti. Bolna in poškodovana stara drevesa so nevarna, še posebej na strmih pobočjih. Če jih ne bi odstranili, bi lahko padla na zdrava drevesa ter s koreninami vred s sabo odnesla še zemljo in bi lahko nastal pravi plaz.

Dr. Tine Stanovnik: "Vse dozdajšnje poteze Janševe vlade kažejo na željo po ’vojaški’ podreditvi države."

Dr. Tine Stanovnik je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja. Kot raziskovalec družbene neenakosti in sistemov socialne varnosti proučuje socialni položaj v Sloveniji in kritično ocenjuje prve ekonomske poteze nove vlade, zlasti zamisel, da je do uravnoteženega proračuna mogoče priti z zniževanjem davkov. Takšen pristop je zastarel in naiven, trdi Stanovnik.

Dr. Darja Zaviršek: »Zavrnitev zakonika bi pomenila sodobni apartheid.«

Sociologinja prof. dr. Darja Zaviršek je predstojnica katedre za preučevanje družbene pravičnosti in vključevanja na ljubljanski Fakulteti za socialno delo, kot profesorica in raziskovalka pa je dejavna tudi na tujih univerzah. Med področja, ki jih proučuje, sodijo tudi družinski in sorodstveni odnosi. Zadnja leta sta skupaj z Ano Marijo Sobočan proučevali slovenske istospolne družine in njihovo sprejetost v šolah. Svoje izsledke, ki pričajo o tem, da je homofobije v naši družbi še vedno precej, sta nedavno objavili v knjigi Mavrične družine grejo v šolo.

Matjaž Hanžek: "Predsednik vlade je pred nastopom funkcije obljubil predčasne volitve. Upam, da bo držal besedo."

Novi/stari predsednik Stranke za trajnostni razvoj TRS

Pepe Escobar: Potepuški dopisnik

Pepe Escobar (letnik 1954) se je rodil v Braziliji in je znan kot »potepuški dopisnik« (roving correspondent) neodvisnega spletnega portala Asia Times (atimes.com), piše pa tudi politične analize za Real News s sedežem v Washingtonu in Torontu ter za katarsko Al Džaziro. Od sredine osemdesetih let je bil dopisnik iz Londona, Pariza, Milana, Los Angelesa, Singapurja in Bangkoka. Po 11. septembru se je posvetil predvsem Afganistanu, Pakistanu, osrednji Aziji, Kitajski, Iraku, Iranu in širšemu območju Bližnjega vzhoda. Je avtor in soavtor petih knjig, ki govorijo o vojnah in geopolitiki. Sodeluje tudi z Evropsko geopolitično akademijo s sedežem v Parizu. Kadar ni na poti, živi v Sao Paulu, Bangkoku ali Parizu. Z njim smo se pogovarjali v kavarni hotela Mandarin Oriental v Bangkoku.

Dragan Petrovec: "Če se takoj ne odzovemo nasovražni govor, sčasoma postane legitimen del splošnega besednjaka in čez noč preide v domnevno legitimna dejanja, za katerimi ostaja samo kri."

»Za državo mora biti življenje vedno vrednota; če ne spoštuje tudi delinkventovega življenja, v resnici ne spoštuje nikogar. Ker se ne strinjam s tezo o rojenem zločincu, to pomeni, da smo na vsak način nekako soodgovorni, vsaj za droben prispevek. Morda tudi z zatiskanjem oči, morda s tem, da ne pomagamo takrat, ko bi bilo treba, navsezadnje s tem, da ustvarjamo državo zelo bogatih in zelo revnih,« je napisal leta 2006. Naš tokratni sogovornik je nekdo, ki z vsem srcem verjame v celostno terapijo – za razliko od prevladujoče penološke paradigme, ki prestopnika pač vrže v luknjo in upa, da ga bo to zlomilo na način, da za družbo ne bo več problematičen. Kot velikega vernika v sistemski (torej ne osebni, dispozicijski) model zla, ki se tudi v najhujših zločincih trudi iskati dobro, Petrovca velik del kolegov označuje za nepoboljšljivega romantika, ki je izgubil stik z realnostjo. A se zaradi tega ne sekira preveč, saj ga redno listanje strokovnih revij vsakič znova opomni, kje se ta stroka trenutno nahaja. V svoji pisarni ima tako tik nad monitorjem fotokopirano še posebej ostroumno misel, ki jo je zasledil v neki elitni strokovni publikaciji: »Želja po prekinitvi odnosa pride nujno šele po tem, ko je bil odnos vzpostavljen.«

Jana Kerčmar Džuban: »Je gej in je človek«

Vsi vemo, da je tradicionalna družina družina z mamo, očetom in otrokom oziroma otroki. To moramo nedvomno spoštovati kot temelj naše družbe. Vendar pa osebno mislim, da si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da v današnji družbi že imamo družine, ki niso tradicionalne. Če smo iskreni, ne le istospolna, popolnoma tradicionalna ni niti družina, kjer so starši ločeni ali kjer je eden od staršev samohranilec. Tradicionalna družina je pomembna in potrebna. Ne smemo pa pozabiti na drugačne družine, ki so že med nami. Ne moremo tem družinam in otrokom v teh družinah kar odreči nekaterih pravic, ki bi jim življenje olajšale, ga naredile bolj enakovrednega otrokom v tradicionalnih družinah.

Roni Pikec: "Državno subvencioniranje trenerjev omogoča, da se otroci ceneje ukvarjajo s športom."

Trener plavalnega kluba Kranj in selektor plavalne reprezentance Roni Pikec o odločitvi vlade, da ne bo podaljšala pogodbe za sofinanciranje panožnih športnih šol

Dr. Martin Balluch: "Med ljudmi po svetu, ne samo v Evropi, se nabira jeza, ker je življenje vse težje. Lahko se zgodi marsikaj."

Martin Balluch (1964) je danes vodilno ime avstrijskega aktivizma. Doktor matematike in filozofije, ki se je izpopolnjeval in delal tudi na Cambridgeu pri znamenitem astrofiziku Stephenu Hawkingu, se je leta 1997 odločil zapustiti akademske vode in življenje posvetiti boju za pravice živali. Do danes je s svojo skupino aktivistov dosegel zavidanja vredne uspehe. Avstrija je bila prva država na svetu, ki je prepovedala vzrejo piščancev pod baterijsko lučjo, prepovedala je nastopanje živali v cirkusu in v vsaki deželi ima zastopnika pravic živali. Balluch se zaveda, kako tanka je meja med aktivističnimi dejanji in zakonskimi normami. Navkljub temu so ga oblasti leta 2008 skupaj s sodelavci zaprle. V zaporu je gladovno stavkal in v njem 105 dni preživel brez obtožnice. Zaradi protestov javnosti so ga oblasti izpustile, on pa je nadaljeval politično dejavnost.

Iztok Podbregar: "Odprti smo za vse vidike sodelovanja."

Svoje kandidature ne bi označil kot neuspešne. Nisem bil izbran za župana, sem pa v novem okolju dobil precej glasov in postal občinski svetnik LDS. Moja trenutna naloga je oživitev stranke, s ciljem, da se na naslednjih parlamentarnih volitvah LDS vrne v državni zbor.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon: »Ko neki narod ustvarja svojo državo, državotvornost izkaže s tem, da je sposoben spoštovati pravice vseh, ki živijo na ozemlju te države.«

Neža Kogovšek Šalamon nosi s seboj na stotine zgodb izbrisanih, vedno jih bo nosila. Na Mirovnem inštitutu vodi projekt pomoči izbrisanim v njihovem boju za popravo krivice, ki jim jo je storila Slovenija pred dvajsetimi leti. Lani je na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala prav na temo izbrisanih. Pojasnjuje, kdo je sodeloval pri izbrisu, kakšne so bile njihove vloge, in se čudi cvetočim političnim karieram, ki so jih v nadaljnjih dveh desetletjih ti politiki naredili. Za izbrisane, pravi, se bo borila do zadnjega.