Dr. Rajko Pirnat: »Ne pravim, da ima predsednik vlade totalitarne namene, ampak ravnanje, ki poskuša obvladati avtonomne dele družbe, je pot v totalitarizem«

Z nekdanjim dekanom ljubljanske pravne fakultete in ministrom za pravosodje v prvi slovenski vladi po osamosvojitvi smo se pogovarjali o vladi in njenem razumevanju oblasti, prava, zakonov in ustave. O koalicijski histeriji, o varčevanju, o avtonomnih delih družbe in o Janezu Janši. Pa tudi o ideoloških obračunih in o podobnostih med totalitarnostjo vladanja pred dvajsetimi leti in današnjo.

Tomo Križnar: "Tisti, ki dejansko imajo moč, so se dogovorili, kako bodo razdelili Sudan in njegova naravna bogastva, predvsem nafto in vodo."

Obe državi neznosno trpita zaradi zaustavitve pretoka nafte, o čemer sem se lahko pred štirinajstimi dnevi prepričal tudi sam. V državi, ki sama črpa nafto, liter bencina stane sedem dolarjev. Ne verjamem, da se bodo razmere umirile, vsekakor pa bi bilo fantastično, če bi se sklenjeni dogovor uresničil.

Leningrad Cowboys: »Uničujemo tudi svete pesmi!«

Finski posebneži so zasloveli, ko so se leta 1989 pojavili v filmu finskega režiserja Akija Kaurismakija. Začeli so s priredbami znanih rockovskih zasedb, kot sta The Doors in Lynyrd Skynyrd. Kasneje so se lotili tudi avtorskih skladb, ki slovijo po humorni vsebini. Pred njihovim nastopom na festivalu Schengenfest v Vinici ob Kolpi smo se pogovarjali z basistom Timom Tolonenom, ki nam je med drugim »zagotovil«, da v zabavljaški glasbeni skupini, ki pozornost pritegne tudi zaradi pričesk in znamenitih čevljev, nihče ne nosi lasulj.

Gregor Virant: "Naj bo jasno, da nisem koalicijski predsednik parlamenta, ampak predsednik vseh poslank in poslancev."

Nekateri za Gregorja Viranta pravijo, da je človek, ki je z ustanovitvijo stranke zasadil nož v hrbet Janezu Janši. Drugi so prepričani, da je šlo vseskozi za igro in da Virantov vstop v koalicijo s SDS ni naključje. A sam pravi, da so vse to le špekulacije, da so se pri nastanku vlade odločili za boljšo izmed slabih možnosti in da je kljub nepotrebni ideologizaciji zadovoljen z delom vlade. Hkrati dodaja, da se mora jeseni spremeniti veliko stvari, če želi Janez Janša ostati premier.

Vili Kovačič: "Je legitimnost nad legalnostjo?"

To še ugotavljamo. Za zdaj smo naredili fotokopije vsega gradiva in bomo analizirali izločene podpise.

Jože P. Damijan: »Po varčevalni ihti smo najbolj zvesti učenci Nemčije.«

Prof. dr. Jože P. Damijan je ekonomist brez dlake na jeziku, zaradi česar ima vsaj toliko gorečih nasprotnikov kot privržencev. Podobno kot njegov vzornik, ameriški nobelovec Paul Krugman. »Imam vse njegove knjige,« pravi. In doda: »Iz Krugmana sem doktoriral.« Bivši sodelavec Janeza Janše je danes eden izmed njegovih najostrejših kritikov. Meni, da je vladna varčevalna naglica zgrešena in da se mora država v krizi zadolževati za pametne infrastrukturne projekte, zato da gospodarstvo čim prej izvleče iz recesije.

Hannes Swoboda: "Želim si le, da bi vsi demokracijo in demokratične procese jemali resno."

Slovenije nisem primerjal z Romunijo, dejal sem le, da tudi v Romuniji spremembe sprejemajo prehitro ter da si vzamejo premalo časa za razmislek in konstruktiven odziv opozicije. Vlada tako poskuša prehitro uvesti novo zakonodajo, kar pod vprašaj postavlja njeno vsebino in navsezadnje demokracijo. Evropa je zaradi takšnih ukrepov manj demokratična. To sicer ni težava posamezne države, ampak se to dogaja v številnih državah, na kar sem tudi želel opozoriti.

Spomenka Hribar: »Obema stranema, skrajnim na desnici in skrajni levici, vseskozi ustreza, da ni bilo izrečeno tisto, kar bi moralo biti. Da ni bilo izrečeno opravičilo.«

Odkar je Spomenka Hribar pred skoraj 30 leti napisala esej o povojnih pobojih, zločinu in spoštovanju človekovega dostojanstva, ne glede na politično opredelitev, se trudi, da bi država, politika, ljudje, drug med drugimi in sami s sabo sprejeli spravo. Spoštovanje. Opravičilo. Da bi končali z medvojnimi delitvami. A njena želja se še ni uresničila, nasprotno, obe strani, še posebej pa desna, se trudita, da Slovenija ostaja razdeljena. Na prave in neprave. Danes je še huje, pravi Spomenka Hribar, manj smo spravljeni kot pred tremi desetletji.

Janez Butara: »Imamo vojake in imamo heroje.«

Ko je prejšnji teden nekdanja vojašnica Franca Rozmana – Staneta dobila ime po padlem teritorialcu, Janeza Butare, nekdanjega poveljnika novomeškega območnega poveljstva teritorialne obrambe in prvega poveljnika 1. brigade Slovenske vojske, ki domuje ravno v preimenovani vojašnici, na slovesnosti ni bilo. Sedanjemu poveljniku 1. brigade je poslal ostro pismo, v katerem je pojasnil, zakaj se je tako odločil. Po njegovih besedah ministrovo preimenovanje vojašnice »žali vojaško etiko in moralo«.

Seveda to pomeni razpad EU

Ne preveč resna, čeprav bi bila to, gledano povsem ekonomsko, pravzaprav normalna posledica zdajšnjih primanjkljajev in presežkov med državami znotraj denarne unije. Države s plačilnobilančnimi presežki so bile pred uvedbo evra dejansko del denarnega območja nemške marke. Francija ne sodi zraven, a je velika in politično pomembna. Če med letoma 2005 in 2008 ne bi hazardirali in zapravili deset milijard evrov, bi v to bolj spadala Slovenija. Seveda to pomeni razpad EU, ustvarjanje šibkega evra pa je nesmisel.

Nataša Vaupotič: "Sprememba vodstva ne bo spremenila stanja."

Na srečo bo izplačilo plač v mesecu avgustu zagotovila univerza iz oblikovanega sklada za zagotavljanje likvidnosti fakultet. Ta rešitev je seveda kratkoročna, o dolgoročnih se bom lahko z rektorjem pogovorila v drugi polovici avgusta.

Tomaž Novljan:  »Svetloba na naše vedenje vpliva bolj, kot se zavedamo«

Doc. dr. Tomaž Novljan je predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter gostujoči predavatelj na Visoki šoli za dizajn in na Fakulteti za arhitekturo v Barceloni.

Ivan Ketiš: »Oni pa gredo naprej kot ruski tanki«

SERŠ je Srednja elektro-računalniška šola Maribor. Je največja srednja šola v Mariboru in njen ravnatelj Ivan Ketiš je najbolj izkušen srednješolski ravnatelj. Pred dvema mesecema so ga iz superministrstva obvestili, da bodo SERŠ organizacijsko priključili k Tehničnemu centru Maribor. Od tedaj je Ketiš vodja upora proti ministrstvu. Usmerja svoje dijake, učitelje in starše, ki potez ministrstva ne razumejo. Ivan Ketiš v tem intervjuju plastično opiše, s kakšnimi nasprotniki ima opravka.

Metka Tekavčič: "Ne moremo ob vsaki menjavi oblasti spreminjati imen ulic in stavb."

Predlog je bil posledica dolge razprave mestnega sveta, v kateri je prišlo do politikantskih obračunov in besednih dvobojev med dvema največjima strankama v državi. Namesto razprave o vrtcih in položaju ljudi, o tem, kako so prizadeti družinski proračuni posameznih gospodinjstev, se je razvila debata o tem, kdo je kriv za nastanek te oziroma prejšnje koalicije ... Diskusija je bila z vidika meščana žaljiva. Šlo je tudi za odziv na odločitev ministra za obrambo Aleša Hojsa, da preimenuje vojašnico Franca Rozmana - Staneta.

Marko Studen: »Dobra arhitektura je posledica boja posameznika proti sistemu«

Pred kratkim smo se peljali mimo daljnovodnega stebra in štiriletni sin Val je vzkliknil: Eifflov stolp! V vrtcu so imeli »teden zgradb« in očitno je podobi nekako povezal. Komajda se je odvadil polniti plenice, nikoli bil v Parizu, vendar v grobih obrisih že pozna ikono zahodne civilizacije. Da, arhitektura še vedno oblikuje našo identiteto in našo kulturo. Ne samo to, arhitektura je v zadnjih desetletjih postala nova zvezda globalne medijske kulture. Simulaker, ki hkrati generira in zadovoljuje kolektivne potrebe, po Baudrillardu.

Dr. Andrea Saccucci: »Doslej se še nobeni vladi ni uspelo izogniti obveznostim do evropskega sodišča.«

Andrea Saccucci je odvetnik rimske odvetniške pisarne Lana - Lagostena Bassi in je pred evropskim sodiščem zastopal izbrisane v nedavno dobljeni tožbi. Je profesor prava človekovih pravic. Odzivi slovenske vlade, češ da ni denarja za popravo krivic, ga ne skrbijo. Ker si doslej še nobena država ni drznila ignorirati odločitve sodišča v Strasbourgu. Izbrisanim, pravi, bo stal ob strani, dokler ga bodo potrebovali. Glede odgovornih za izbris upa, da čutijo žalost zaradi trpljenja, ki so ga povzročili. Kazenskih postopkov zoper njih ne izključuje.

Božo Jašovič: »NLB sploh ni v tako slabem stanju, kot prikazujejo mediji«

Svetovalci, ki so izvajali skrbni pregled največje banke v državi, so končali delo. Rezultati skrbnega pregleda bodo razkrili, kakšno je dejansko stanje v banki in koliko dodatnega kapitala bi potrebovala, če bi se uresničili različni črni scenariji. Za zdaj kaže, da bo dokapitalizacija zadoščala, a časi so zelo negotovi. Ob nadaljevanju težav evroobmočja in stagnaciji slovenskega gospodarstva ter nižanju bonitetnih ocen držav bo NLB potrebovala bistveno več kapitala, kot ga je dobila z zadnjo državno injekcijo. Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič je za zdaj optimističen. Res pa je, da se mu s težavami NLB kmalu ne bo več treba ukvarjati, saj bo imenovana nova uprava.

Marko Golob: »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

Pred dvema letoma je Marko Golob med listanjem časopisa na plaži naletel na oglas, s katerim je vlada iskala upravo novoustanovljene agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Ravno tedaj je po osmih letih nehal delati v podjetju LTH Ulitki, ki izdeluje dele za nemške avtomobilske znamke. Ker je menil, da bo delo zanimivo, se je prijavil. »Nihče ni mislil, da bomo svoje poslanstvo vzeli tako zares,« pravi. Še vedno dela, kot da bo končal petletni mandat, a to bi bilo veliko presenečenje.

Katja Kumar: "HELP je popolnoma neodvisen od vodstva organizacije in smo uspešni tudi v času finančne krize."

V nasprotju s številnimi mednarodnimi organizacijami ne zapravlja več sto tisoč evrov ali dolarjev za varnost, avtomobile, drago zunanje osebje. Regionalnim direktorjem drugih organizacij delo narekujejo iz Kabula ali celo iz Evrope, kjer so vodilni popolnoma brez občutka, kaj se na terenu dejansko dogaja, HELP pa je v Heratu popolnoma neodvisen od vodstva organizacije v Bonnu in smo uspešni tudi v času finančne krize.

Neneh Cherry: »Improvizacija je pomembna za ustvarjalnost«

Letošnji Jazz festival Ljubljana nam je znova postregel z zanimivimi imeni iz sveta improviziranih godb, posebej pa bo presenetil z nenavadnim sodelovanjem švedsko-norveških udarnih improvizatorjev, tria The Thing, in slovite pop pevke Neneh Cherry, najbolj znane po uspešnem albumu Raw Like Sushi in skladbi Seven Seconds, ki je nastala v sodelovanju s Youssoujem N’Dourjem.

Wolfgang Schäuble: »Za popolne rešitve je potreben čas«

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je trd: kot edino rešitev za evrsko krizo zahteva takojšnje tesnejše povezovanje v Evropski uniji

Janez Šušteršič: »Zanima me, kaj bo naredila ta vlada, ne pa, kaj je kdo miniral v preteklosti.«

Minister za finance, ekonomist dr. Janez Šušteršič, se zaveda, da si z radikalnim rezanjem javne porabe ni mogoče pridobiti naklonjenosti javnosti. Vendar trdi, da je to edina rešitev, saj bi Slovenija v nasprotnem primeru morda morala zaprositi za mednarodno pomoč. Pretiravanje ali resnica? Pravzaprav niti ni pomembno. Vlada je na koncu dosegla svoje. Vprašanje je le, za kakšno ceno.

Milan Brglez: "Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“."

Gotovo smo danes tako na nacionalni kot na mednarodni ravni bolj pozorni na pojave mučenja in nasilja, zato je težko delati primerjave za nazaj. Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“. Še zlasti zanjo je kazalo, da ji bo uspelo zamajati ali vsaj redefinirati prepoved mučenja kot obče zavezujočo normo mednarodnega prava v vseh okoliščinah, a se to na srečo ni zgodilo. Žal sam obstoj takšne norme ne more preprečiti tudi mučenja v praksi, a gotovo bi bilo brez nje stanje še slabše.

Nils Muižnieks: »Multikulturalizem ni mrtev, pač pa sploh še ni bil preskušen.«

Prvega aprila je skrb za človekove pravice v širši Evropi od Thomasa Hammarberga prevzel Nils Muižnieks. Na položaju komisarja Sveta Evrope za človekove pravice bo pristojen za obsežno območje od Velike Britanije na zahodu do Rusije na vzhodu. Za Mladino je spregovoril o svojih prednostnih nalogah, glede katerih se zaveda, da mu jih bo narekovala predvsem gospodarska kriza.

Rickard Falkvinge: »Spet smo prevzeli nadzor nad pomenom besede ’pirat’ in ji uspešno pripeli pozitivno konotacijo«

Piratske stranke – obstajajo že v skoraj 60 državah po vsem svetu – sestavljajo ta hip najhitreje rastoče politično gibanje. Rickard Falkvinge, 40-letni švedski informatik, danes v njem nima formalnega položaja, in kot pravi, tudi nobenega izjemnega vpliva. A brez njega gibanja morda sploh ne bi bilo. Falkvinge je tisti, ki je ustanovil prvo piratsko stranko in s posojilom, ki ga je vzel na svoje ime, zagotovil, da je preživela prvih nekaj let. Pri tem je z uspehom na zadnjih evropskih volitvah, ko je stranka dobila dva poslanca v evropskem parlamentu, prvi pokazal, da pirati lahko postanejo resna politična sila. Lani je sicer odstopil s položaja vodje švedskih piratov in postal strankin samooklicani »politični evangelist«.

Oton Račečič: »Minister tvita, namesto da bi se dogovarjal«

Vlada se je šolstva z varčevanjem lotila bolj kot drugih področij javnega sektorja. Po aprilski stavki v vrtcih in šolah se je zdelo, da se je ustavila vsaj pri svojih željah po spreminjanju normativov in standardov, a očitno je to le upočasnila, saj je zdaj spremenila pravilnik o šolskem koledarju. V vladnih ukrepih je nekaj pameti, toda ne toliko, da bi jih sprejemali brez dogovarjanja in kar počez, trdi ravnatelj Osnovne šole Prebold Oton Račečič. Račečič, ki je ravnatelj skoraj 20 let, je do pred kratkim vodil združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnih in glasbenih šol. S strokovnega stališča je bil kritičen do vseh vlad, z obema desnima pa je imel težave še osebno, saj mu ministra za šolstvo dr. Lovro Šturm in dr. Milan Zver nista dala soglasja k imenovanju za ravnatelja, čeprav bi to morala biti samo formalnost. Od sedanjega ministra dr. Žige Turka si želi, da bi bil bolj odkrit in da svojih ukrepov ne bi zgolj razglašal prek spletnih komunikacijskih omrežij.

Eva Marn: "Zmanjkuje nam prostora za besedo"

Ker je bil lani razpis namenjen triletnim projektom, bodo nekateri letos na račun lanskih odobrenih projektov dobili določena sredstva. Letos je bil en in edini razpis razveljavljen, pri drugem, ki je namenjen tudi vladnim organizacijam, pa ocenjujemo, da bo od okoli 190.000 ostalo 100.000 evrov sredstev. To je za sektor kot celoto smešna številka.

Julia Holter: »Osredotočimo se raje na nadarjene«

Potem ko je Julia Holter, kalifornijska pevka, skladateljica in multiinstrumentalistka, avgusta lani izdala album Tragedy, je tako rekoč čez noč postala ena od ustvarjalk, najbolj izpostavljenih v (ob)glasbenih medijih. Ploščo, ki je zameglila meje med alternativnim popom, sodobno kompozicijo in elektronsko glasbo, so številni razglasili celo za najboljši album minulega leta. Širše občinstvo pa je Holterjeva navdušila z letošnjim, bolj sredinskim pop albumom Ekstasis. Navdih za oba albuma je dobila v antični Grčiji, toda spogledovanje s preteklostjo je na obeh zaživelo v sveži, sodobni in izvirni podobi, ki se bolj kot pri aktualni grški problematiki napaja v Julijini ljubezni do književnosti in glasbenega raziskovanja.

Dr. Imre Szeman: »Kritika kapitalizma ni dovolj«

Kanadski profesor madžarskega rodu Imre Szeman je avtor knjige Po globalizaciji, ki jo je napisal v soavtorstvu s profesorjem Ericom Cazdynom. Razlaga, zakaj v francosko govorečem Quebecu v Kanadi potekajo tako silovite demonstracije študentov. Seveda govori tudi o finančni krizi, globalizaciji, naravi kapitala, Paulu Krugmanu in Naomi Klein, potrošnikih. Szeman je raziskovalec kulturolog, na Univerzi v Alberti poučuje angleščino, njegovo področje so filmske študije in sociologija, poleg tega je ustanovitelj Kanadskega združenja za kulturologijo.

Dr. France Bučar: "Naj rečem neposredno – druga republika želi ustavni sistem prilagoditi temu, da bo obveljalo tisto, kar reče samo en posameznik."

Dr. France Bučar, ki velja za enega od očetov slovenske ustave, bil naj bi celo »hrast slovenskega osamosvajanja«, se je vedno držal stran od političnih strank. Nekaj časa je bil član komunistične partije, pa so ga izključili. Nekaj časa je bil v Demosu, pa ga tam niso marali. Nekaj časa so ga imeli za desnega politika, pa vseskozi glasno kritizira vlade, ki jih vodi slovenska politična »desnica«.
Zase pravi, da je trmast, da je samorastnik in da je največji problem Slovenije, da ji danes vlada (eno)strankarska diktatura. Politični sistem, ki se je preoblekel v demokracijo samo zato, da je lahko nadaljeval avtokratski način vladanja. Bučar seveda ne misli komunistov, ki jih nekateri še vedno preganjajo po Sloveniji, ampak politične stranke, njihove voditelje, politično strukturo, ki si podreja vso slovensko družbo.