Wolfgang Schäuble: »Za popolne rešitve je potreben čas«

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je trd: kot edino rešitev za evrsko krizo zahteva takojšnje tesnejše povezovanje v Evropski uniji

Janez Šušteršič: »Zanima me, kaj bo naredila ta vlada, ne pa, kaj je kdo miniral v preteklosti.«

Minister za finance, ekonomist dr. Janez Šušteršič, se zaveda, da si z radikalnim rezanjem javne porabe ni mogoče pridobiti naklonjenosti javnosti. Vendar trdi, da je to edina rešitev, saj bi Slovenija v nasprotnem primeru morda morala zaprositi za mednarodno pomoč. Pretiravanje ali resnica? Pravzaprav niti ni pomembno. Vlada je na koncu dosegla svoje. Vprašanje je le, za kakšno ceno.

Milan Brglez: "Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“."

Gotovo smo danes tako na nacionalni kot na mednarodni ravni bolj pozorni na pojave mučenja in nasilja, zato je težko delati primerjave za nazaj. Žal so napredovale tudi tehnike sistematičnega mučenja, še posebej v „vojni proti terorizmu“. Še zlasti zanjo je kazalo, da ji bo uspelo zamajati ali vsaj redefinirati prepoved mučenja kot obče zavezujočo normo mednarodnega prava v vseh okoliščinah, a se to na srečo ni zgodilo. Žal sam obstoj takšne norme ne more preprečiti tudi mučenja v praksi, a gotovo bi bilo brez nje stanje še slabše.

Nils Muižnieks: »Multikulturalizem ni mrtev, pač pa sploh še ni bil preskušen.«

Prvega aprila je skrb za človekove pravice v širši Evropi od Thomasa Hammarberga prevzel Nils Muižnieks. Na položaju komisarja Sveta Evrope za človekove pravice bo pristojen za obsežno območje od Velike Britanije na zahodu do Rusije na vzhodu. Za Mladino je spregovoril o svojih prednostnih nalogah, glede katerih se zaveda, da mu jih bo narekovala predvsem gospodarska kriza.

Rickard Falkvinge: »Spet smo prevzeli nadzor nad pomenom besede ’pirat’ in ji uspešno pripeli pozitivno konotacijo«

Piratske stranke – obstajajo že v skoraj 60 državah po vsem svetu – sestavljajo ta hip najhitreje rastoče politično gibanje. Rickard Falkvinge, 40-letni švedski informatik, danes v njem nima formalnega položaja, in kot pravi, tudi nobenega izjemnega vpliva. A brez njega gibanja morda sploh ne bi bilo. Falkvinge je tisti, ki je ustanovil prvo piratsko stranko in s posojilom, ki ga je vzel na svoje ime, zagotovil, da je preživela prvih nekaj let. Pri tem je z uspehom na zadnjih evropskih volitvah, ko je stranka dobila dva poslanca v evropskem parlamentu, prvi pokazal, da pirati lahko postanejo resna politična sila. Lani je sicer odstopil s položaja vodje švedskih piratov in postal strankin samooklicani »politični evangelist«.

Oton Račečič: »Minister tvita, namesto da bi se dogovarjal«

Vlada se je šolstva z varčevanjem lotila bolj kot drugih področij javnega sektorja. Po aprilski stavki v vrtcih in šolah se je zdelo, da se je ustavila vsaj pri svojih željah po spreminjanju normativov in standardov, a očitno je to le upočasnila, saj je zdaj spremenila pravilnik o šolskem koledarju. V vladnih ukrepih je nekaj pameti, toda ne toliko, da bi jih sprejemali brez dogovarjanja in kar počez, trdi ravnatelj Osnovne šole Prebold Oton Račečič. Račečič, ki je ravnatelj skoraj 20 let, je do pred kratkim vodil združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnih in glasbenih šol. S strokovnega stališča je bil kritičen do vseh vlad, z obema desnima pa je imel težave še osebno, saj mu ministra za šolstvo dr. Lovro Šturm in dr. Milan Zver nista dala soglasja k imenovanju za ravnatelja, čeprav bi to morala biti samo formalnost. Od sedanjega ministra dr. Žige Turka si želi, da bi bil bolj odkrit in da svojih ukrepov ne bi zgolj razglašal prek spletnih komunikacijskih omrežij.

Eva Marn: "Zmanjkuje nam prostora za besedo"

Ker je bil lani razpis namenjen triletnim projektom, bodo nekateri letos na račun lanskih odobrenih projektov dobili določena sredstva. Letos je bil en in edini razpis razveljavljen, pri drugem, ki je namenjen tudi vladnim organizacijam, pa ocenjujemo, da bo od okoli 190.000 ostalo 100.000 evrov sredstev. To je za sektor kot celoto smešna številka.

Julia Holter: »Osredotočimo se raje na nadarjene«

Potem ko je Julia Holter, kalifornijska pevka, skladateljica in multiinstrumentalistka, avgusta lani izdala album Tragedy, je tako rekoč čez noč postala ena od ustvarjalk, najbolj izpostavljenih v (ob)glasbenih medijih. Ploščo, ki je zameglila meje med alternativnim popom, sodobno kompozicijo in elektronsko glasbo, so številni razglasili celo za najboljši album minulega leta. Širše občinstvo pa je Holterjeva navdušila z letošnjim, bolj sredinskim pop albumom Ekstasis. Navdih za oba albuma je dobila v antični Grčiji, toda spogledovanje s preteklostjo je na obeh zaživelo v sveži, sodobni in izvirni podobi, ki se bolj kot pri aktualni grški problematiki napaja v Julijini ljubezni do književnosti in glasbenega raziskovanja.

Dr. Imre Szeman: »Kritika kapitalizma ni dovolj«

Kanadski profesor madžarskega rodu Imre Szeman je avtor knjige Po globalizaciji, ki jo je napisal v soavtorstvu s profesorjem Ericom Cazdynom. Razlaga, zakaj v francosko govorečem Quebecu v Kanadi potekajo tako silovite demonstracije študentov. Seveda govori tudi o finančni krizi, globalizaciji, naravi kapitala, Paulu Krugmanu in Naomi Klein, potrošnikih. Szeman je raziskovalec kulturolog, na Univerzi v Alberti poučuje angleščino, njegovo področje so filmske študije in sociologija, poleg tega je ustanovitelj Kanadskega združenja za kulturologijo.

Dr. France Bučar: "Naj rečem neposredno – druga republika želi ustavni sistem prilagoditi temu, da bo obveljalo tisto, kar reče samo en posameznik."

Dr. France Bučar, ki velja za enega od očetov slovenske ustave, bil naj bi celo »hrast slovenskega osamosvajanja«, se je vedno držal stran od političnih strank. Nekaj časa je bil član komunistične partije, pa so ga izključili. Nekaj časa je bil v Demosu, pa ga tam niso marali. Nekaj časa so ga imeli za desnega politika, pa vseskozi glasno kritizira vlade, ki jih vodi slovenska politična »desnica«.
Zase pravi, da je trmast, da je samorastnik in da je največji problem Slovenije, da ji danes vlada (eno)strankarska diktatura. Politični sistem, ki se je preoblekel v demokracijo samo zato, da je lahko nadaljeval avtokratski način vladanja. Bučar seveda ne misli komunistov, ki jih nekateri še vedno preganjajo po Sloveniji, ampak politične stranke, njihove voditelje, politično strukturo, ki si podreja vso slovensko družbo.

Politično podrejanje odvetnikov

Koalicijska pogodba vladajoče koalicije predvideva ukinitev obveznega članstva v zbornicah vseh vrst in oblik. Na ministrstvu za pravosodje pa so se očitno odločili, da bodo odvetniški in drugim zbornicam pod njihovo pristojnostjo (notarski, stečajni in izvršiteljski) tudi odvzeli javna pooblastila, ki jih zdaj izvajajo v imenu države same. Predsednik odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek opozarja pred posledicami za družbo, v primeru, da bi o vpisih, izbrisih in disciplinskih postopkih zoper odvetnike odločala država.

Avstralska izkušnja

Povprečna volilna udeležba je 95-odstotna. Ker na volišča pride veliko ljudi, ki ne bi volili, če bi bilo odločanje prostovoljno, imamo razmeroma velik delež neveljavnih glasovnic. Teh je okoli pet odstotkov. Visoka udeležba pomeni malenkostno prednost za levo usmerjene stranke. Govorimo o odstotku ali dveh. Razlog za to je, da se volitev udeležuje približno 25 odstotkov ljudi, ki sicer ne bi volili, med njimi pa je nesorazmerno velik delež mlajših in tistih z nižjim družbeno-ekonomskim položajem, ki so v povprečju bolj naklonjeni levici. Naše stranke so zelo močne in izjemno disciplinirane, to pa zato, ker se zaradi obvezne volilne udeležbe veliko več ljudi identificira s strankami. Ker je udeležba obvezna na državnih in regionalnih ter ponekod celo na lokalnih volitvah, 95 odstotkov polnoletnih državljanov v povprečju voli na manj kot dve leti, ljudje pa so temu primerno zelo dobro seznanjeni s programi strank.

Franci Zlatar: "Področje mednarodne zaščite vse bolj postaja polje političnih preigravanj"

V Sloveniji je v celotni zgodovini države status begunca dobilo 250 prosilcev, sicer pa je bilo prošenj bistveno več, okoli 18.000.

Ulay: »Estetika je zanimiva, etika pa nujna!«

Idiot je bil v stari Grčiji tisti, ki ni sodeloval v političnem in javnem življenju polisa in se je ukvarjal zgolj s svojim lastnim življenjem, in Frank Uwe Laysiepen - Ulay nikakor ni idiot. Je umetnik in nekdanji član umetniškega dueta, ki sta ga sestavljala z nekdanjo partnerko, razvpito »babico performansa« Marino Abramović. Je tudi uomo universale, nenadut intelektualec, ki budno motri svet, moder in prepričljiv sogovornik, anarhist po duši in seveda umetnik, ki se ni nikdar spustil v komercialo.

Dr. Ivan Kristan: »Strašenje z Grčijo je ustrahovanje ljudstva in poslancev.«

Ustavni pravnik Ivan Kristan pravi, da se koalicija obnaša tako, kot se je revolucionarna oblast po drugi svetovni vojni, in to imenuje državni udar. Trdi, da je vlada dokončno ponižala poslance na izvrševalce njenih nalog in da bo razvrednotenje zakonodajne veje oblasti imelo dolgotrajne posledice. Zakonodaja je po njegovem mnenju resna stvar, pri kateri se izplača vsaka vložena dodatna ura, teden ali mesec. Tako je zakonodaja v resnici lahko učinkovita, ne pa s spreminjanjem več deset zakonov na nujni nočni seji.

Igor Šoltes: "Ne glede na to, koliko je denarja, je zavezanost transparentnosti enaka."

Ne glede na to, koliko je denarja, je zavezanost transparentnosti enaka. Pomembno je, kako so se poslanci opredelili do varčevanja. Varčevanje naj bi veljalo za vse, politiki pa bi morali biti zgled.

Zoran Janković: »To niso varčevalni ukrepi. To so uničevalni ukrepi.«

Sodno preiskavo proti Jankoviću, zaradi nakupa zemljišča v Nišu, vodi mladi tožilec Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar. Z Davčne uprave (Durs) so ta teden sporočili, da se dokument o Jankoviću razlikuje od dokumenta, ki so ga nedavno objavili mediji. Informacijska pooblaščenka pa je poslanko SDS Alenko Jeraj kaznovala, ker je očitno prav ona novinarjem pred parlamentarnimi volitvami pošiljala dokumente Dursa. Seveda ima Janković prav, ko pravi, da gre za politično gonjo. A vendar to ni nič presenetljivega. Konec koncev je ljubljanski župan verjetno vpliven politik, Janševa vlada pa ima tako še dobra tri leta časa, da pri Jankoviću nekaj najde.

Mitja Jelenič Novak: »Imajo nas za mrhovinarje, ki se pasejo na nesreči drugih«

O kršitvah odvetniške etike, o odvzemih odvetniških licenc, o odvetništvu kot zatočišču za pokvarjene pravosodne funkcionarje in o tem, zakaj javnost odvetniški poklic prišteva med najbolj koruptivne, smo se pogovarjali z disciplinskim tožilcem odvetniške zbornice Mitjo Jeleničem Novakom.

Metka Naglič: "Pomanjkanje politične volje"

Najbolj splošno bi lahko rekli: zaradi pomanjkanja politične volje. Dvajset let po izbrisu oblast še vedno ni pripravljena, da bi priznala diskriminatorno naravo izbrisa. Glede Romov prav tako pogosto naletimo na ’podajanje žogice’ od lokalnih do državnih oblasti, ko se velikokrat ne najdejo ’pristojni’ za ureditev težav.

Laurie Anderson: »Lahko pa izrazimo tudi nestrinjanje.«

Legendarna newyorška glasbenica in vsestranska umetnica prihaja se bo danes zvečer predstavila v mariborski dvorani Tabor  s svojim najnovejšim projektom, koncertno zgodbo Dirtday.

Igor Lukšič: »Borut Pahor absolutno ni razumel, kaj je smisel politike.«

Igor Lukšič napoveduje, da bo 2. junija na kongresu stranke premagal Boruta Pahorja in postal njen novi predsednik. Potem naj bi zavihal rokave in socialnim demokratom vrnil socialdemokracijo, opozicijska vloga njegove stranke pa naj bi se okrepila. Postavljata se dve vprašanji: bo Lukšič zmogel prepričati delegate na kongresu in ali bo v prihodnjih letih stranki res vrnil ugled, kakršnega naj bi bila nekoč že imela?

Ksenija Jus: "Ne želim biti del verske organizacije, ki se ukvarja z gospodarskim kriminalom in aktivno širi homofobijo in vse sorodne oblike sovražnosti."

V župnijo, v kateri sem prejela zakrament krsta, sem poslala dopis z mojo željo o izstopu. Župnik mi je odgovoril, da se moram za morebitni izpis osebno oglasiti ali poslati notarsko overjen dokument. Ker sem domnevala, da gre za neprijeten spodrsljaj, sem v omenjeno župnijo poslala še en dopis, a sem tudi po drugem poskusu dobila podoben odgovor, le da je tokrat bila pošiljateljica neposredno Nadškofija Maribor.

Lorenzo Marsili, Evropske alternative

Organizacija Evropske alternative letos že četrtič organizira vseevropski festival družbenih in političnih alternativ Transeuropa. Letošnji poteka v štirinajstih mestih po Evropi hkrati. »Želimo, da bo to festival evropskih državljanov, ki ponovno zahtevajo svoje pravice,« je razlagal v Zagrebu, preden je odletel v Romunijo in nato Bolgarijo ter takoj nato v Nemčijo.

Emmanuel Todd: »Vzdušje bo zlovešče.«

Emmanuel Todd je študiral politologijo v Parizu in zgodovino v Cambridgeu. Od leta 1984 je ra–ziskovalec na francoskem državnem institutu za demografske raziskave. Todd, ki se politično šteje k levi sredini, je večkrat nastopil kot svetovalec francoskih politikov in predsedniških kandidatov.

Alenka Bratušek: "Pomembno je, za kakšne namene se država zadolžuje. Če se zadolžuje za investicije, to ni nujno slabo."

Mag. Alenka Bratušek, poslanka Pozitivne Slovenije in nekdanja direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance, o učinkih t. i. megavarčevalnega zakona in ogromni luknji v rebalansu državnega proračuna

Dean Verzel: "Na križu ni niti najmanjše, mikroskopske materialne škode, tudi vera kristjanov ni prizadeta, ampak je zdaj še močnejša."

S tehnične plati gledano gre za performans in obred, ki traja celo noč, vse do sončnega vzhoda in samega akta zažiga križa. Točneje, do prihoda gasilcev in policije. V zgodnjih jutranjih urah stopi filozof Andrej Medved pred križ in nagovori izbrane ljudi in medije. Nakar z baklo zažgem vnetljivo oblogo, prepojeno s petrolejem in križ zagori. Celotno akcijo od oblačenja križa v zaščitno oblogo in zažiga križa spremlja fotografska in snemalna ekipa, ki dokumentira celoten proces mojega ustvarjalnega dela. Dokumentacija, ki nastane, pa je edini materialni dokaz dogodka in v nadaljevanju tudi predmet mojih razstav. Z iluzijo zažiga križa ustvarim predstavo, ki ni mišljena kot simbolno uničenje križa. Moja vizija ni uničevanje ali desakralizacija, ampak je posvečen obred, ki je videti kot veličastna in sublimna predstava gorečega križa.

Jean-Marc Caracci: »Skromno sredstvo združevanja evropskih dežel«

V okviru projekta Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 se je precej po naključju znašel montpellierski fotograf Jean-Marc Caracci. V Novem mestu bo pod taktirko Galerije Simulaker od 16. maja razstavljal evropski prestolnici primerno evropsko serijo fotografij HomoUrbanusEuropeanus o človeku, mestu in Evropi …

Tindersticks: »Ni več krvi, znoja in solz«

Britanska skupina Tindersticks je na glasbenem zemljevidu navzoča že od leta 1993. Tedaj je Otok zaznamoval fenomen britpopa, kar je skupini samo pomagalo pri mednarodni prepoznavnosti. Zaradi melanholičnega glasbenega izraza, prežetega z močno izraženimi izpovednimi besedili in značilnim vokalom Stuarta Staplesa, se je kmalu uvrstila med kultne bende tedanjega britanskega undergrounda. Deveti studijski album, The Something Rain, jo bo na turneji dve leti po njenem zadnjem obisku znova pripeljal v ljubljanski Kino Šiška. Pred koncertom smo se pogovarjali s klaviaturistom Davidom Boulterjem.

Richard Stallman: »Pri programski opremi sta samo dve možnosti: ali uporabnik nadzoruje program ali pa program nadzoruje uporabnika.«

Dr. Richard Stallman je leta 1984 pustil službo v laboratoriju za umetno inteligenco znamenite tehniške univerze MIT in se odločil posvetiti razvijanju svobodne programske opreme (angl. Free Software), kar pomeni, da ima vsak pravico do kopiranja in redistribucije programa, z morebitnimi spremembami ali brez njih. Sklenil je izdelati prvi vsem dostopen računalniški operacijski sistem. Poimenoval ga je GNU.
Stallman je zelo občutljiv za besede. Posebej nas je opozoril, naj pri prevajanju besede ’free’ ne uporabimo besede ’prosto’, temveč ’svobodno’. Gre za svobodo govora, ne zastonj pivo, pojasnjuje. Strogo loči med izrazoma odprtokodni in svobodni programi, čeprav priznava, da se izraza pomensko večidel prekrivata. A glavna razlika je po njegovem v filozofiji. »Odprta koda je razvojna metodologija; svobodna programska oprema je družbeno gibanje.«

Dr. Dušan Mramor: "Najslabše bi bilo, če bi DDV dvignili zato, da bi lahko še naprej nemoteno trošili."

Prof. dr. Dušan Mramor je nekdanji minister za finance, zdaj pa dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Čeprav se z delovanjem visokega šolstva in znanosti ter z javnimi financami poglobljeno ukvarja že skoraj dvajset let, ne najde nobenih argumentov za drastično krčenje proračunskih sredstev za šolstvo in znanost. Ironija je, da se zaradi vladnega varčevalnega načrta na področju izobraževanja in znanosti proračunski primanjkljaj ne bo zmanjšal, prav tako pa se ne bo zmanjšalo zadolževanje države. Razen če ni morda v ozadju načrt vlade, da javne zavode spravi na kolena in jih nadomesti z zasebnimi. V to smer je šla že prva Janševa vlada.