Jadranka Kosor: »Mislim, da Slovenija problem Ljubljanske banke odpira predvsem zaradi notranjepolitičnih razlogov.«

Jadranka Kosor (1953) velja za strpno, potrpežljivo in skromno političarko. Odkar je končala svojo kariero v novinarstvu in vstopila v politiko – od leta 1972 je delala za Večernji list in za Radio Zagreb – živi v Zagrebu v štirisobnem stanovanju. Nima hiš, vikendov ali 150 tisoč evrov vredne zbirke ur kot njen predhodnik Ivo Sanader. A kljub temu, da je pripeljala Hrvaško v EU, in to prek slovenske blokade, je Kosorjeva danes v nemilosti pri svojih bivših strankarskih kolegih. V HDZ, ki jo je prej vodila, celo javno namigujejo, da jo lahko zaradi nekaterih njenih izjav iz stranke izključijo. Resnični razlog je sicer drugje. Po eni strani je Kosorjeva kot ženska v razmeroma konservativni stranki postala zelo močna osebnost. Po drugi strani pa v HDZ mnogi še vedno menijo, da bi lahko kot predsednica vlade ustavila korupcijske preiskave proti stranki. Morda tako, kot smo v Sloveniji v podobnem primeru »založili« policijske depeše ...

Andrej Možina: "V zdravstvu so še rezerve za boljšo organizacijo."

Ločujem med ugledom v javnosti in ugledom znotraj zbornice. Ugled zdravnikov znotraj stanovske organizacije je večji problem, ker je ta postala neprijazna, odtujila se je od članstva in postala birokratska upravna institucija. Zdravniki tega ne maramo, saj imamo veliko vsebinskih problemov, ki jih je treba reševati. Menim pa, da v javnosti še vedno uživamo kar visok ugled. Opravljamo evropsko primerljivo medicino, zdravstvo je zelo solidarno in zelo poceni.

Guy Standing: »Začelo se je. Ljudje se organizirajo.«

Pred kratkim je Guy Standing obiskal Ljubljano, bil je gost konference o univerzalnem temeljnem dohodku. Danes, v času varčevanja in krčenja socialne države, se zdi vpeljava tega iluzorna. In tudi je, če temeljni dohodek ne bo del obsežnejšega svežnja družbenih sprememb. Guy Standing je strasten zagovornik načel enakopravne države in kritik plutokracije, ozkega kroga bogatih posameznikov, ki vladajo družbi. Nedavno je napisal knjigo o novem, nastajajočem družbenem razredu prekariatu. Kljub vsemu je optimističen. Spremembe bodo prišle, pravi, sicer se bomo spremenili v družbo, v kakršni si nobeden izmed nas ne bi želel živeti.

Branko Masleša: »Sodelovanja pač ne razumemo tako, da bi se sodstvo moralo uklanjati izvršilni veji oblasti. Dokler bom jaz na čelu vrhovnega sodišča, se to ne bo zgodilo.«

Dve leti bo od njegovega imenovanja na čelo sodstva. Takrat je govoril o samohigieni in projektih za izboljšanje učinkovitosti in verodostojnosti sodstva. Danes govori predvsem o neizmerni iznajdljivosti izvršilne veje oblasti pri iskanju razlogov za nagajanje sodstvu. In opozarja na nepopravljive posledice za pravno državo, če bi vlada v pravosodju izpeljala vse ukrepe, ki si jih je zamislila.

Dan D: »Stran od sodobnih norm in ekonomije«

Dan D, ena vidnejših slovenskih mainstream skupin, je izdala nosilec zvoka v omejeni nakladi in z naslovom Tiho. Ne boste ga mogli sneti s spleta, saj je izdan na kaseti (ja, kaseti!), njen ovitek pa je poleno, ki ga je zasnoval kipar Jiri Kočica. Posebnost novega glasbenega izdelka skupine Dan D je tudi v sami glasbi, ki je ustvarjena s pomočjo nenavadnih predmetov in inštrumentov. O kaseti in prihajajoči turneji smo se pogovarjali z Nikolo Sekulovićem, basistom skupine.

Ladislav Lipič: "To je izjemno slab zgled za prihodnje rodove, če bi se ti znašli pred odločitvijo, ali braniti svoj domovino."

Ugotovitev, da je z uveljavitvijo ZUJF nesorazmerno poseženo v že pridobljene pravice veteranov, je točna in je zelo razburila naše članstvo. Ukinjena je pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, zvišala se je starost za uveljavitev pravic s 50 na 55 let starosti, zaostrili se bodo pogoji za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva ... Z odvzemom edine materialne pravice, to je plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je postalo očitno, da varčevalni zakon izgublja svoj pomen.

Dr. Zdenka Čebašek Travnik: "Na javno informacijo, da so tudi meni grozili s smrtjo, se razen ene zunajparlamentarne stranke ni odzval nihče."

Prvič zato, ker pri svojem delu veliko sodelujem z nevladnimi organizacijami. Drugi pomembni razlog pa je seveda opozorilo, da mora vlada nujno spoštovati svoje sprejete akte.

Dr. Ivan Ribnikar: "Misliti, da se morajo banke samo znebiti slabih posojil, pa bo sledil gospodarski preporod, je iluzija."

Dr. Ivan Ribnikar je nekdanji profesor monetarne ekonomije, zdaj pa je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi v času uspešne sanacije slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let. Opozarja, da je odločitev za slabo banko zelo škodljiva, saj se čiščenje bančnih bilanc lahko vleče leta, državo pa bo stala nekajkrat več, kot bi jo preprosto povečanje kapitala bank, v katerih ima pomemben lastniški delež.

Branko Gradišnik: „Razbivši mu stol na hrbtu, sem si zagotovil mir!“

Naš sogovornik je sicer marsikaj - od pisatelja preko maratonca do čedalje vplivnejšega samo-izobraženega psihoterapevta. A sam sumim, da bo na slovenski družbi najgloblji pečat pustil kot prevajalec. Pozorna publika kar ne more dovolj prehvaliti njegove dosledne inventivnosti - pa najsi gre za prevod fantazijskih meandrov J. R. R. Tolkiena ali pak za taki literarni veledeli kot sta Bledi ogenj Vladimirja Nabokova in Goldingovi Dediči.

Dr. Danilo Türk: "Varčevanje je nekaj, kar zahteva sistematičnost in čas."

Enajstega novembra bodo predsedniške volitve in dr. Danilo Türk je favorit, meritve javnega mnenja mu napovedujejo zmago. To ne pomeni, da ga nihče ne kritizira, še posebej vladna stran in njihov predsedniški kandidat dr. Milan Zver ga dojemata kot skrajnega kandidata - Türk naj bi bil „faktor blokade“. A v intervjuju je predsednik deloval spravljivo, vladi priznava, da poskuša sprejeti pokojninsko reformo, in je kljub napetim notranjepolitičnim razmeram in krizi še vedno optimist. Hkrati pa vseeno misli, da bi bilo bolje, če bi vlado vodil tisti, ki je zmagal na volitvah.

Simona Habič: "Sankcij za kršitelje določb upravljanja s stvarnim premoženjem države ni."

Problematičen je že sam način sprejemanja novele. Šele ko smo ministrstvo opozorili na pomanjkljivosti, so nas povabili na sestanek. Na en sestanek. In čeprav trdijo, da je imela širša in strokovna javnost dovolj časa za seznanitev z vsebino, to ne drži. Res je novela v obravnavi že od maja, a prave javne razprave ni bilo. Predlog novele bi morali nujno dopolniti. Ker pa ga poslanci obravnavajo po nujnem postopku, je to onemogočeno. Zato ta naš poziv.

Dr. Stane Pejovnik: »Če politika misli, da bo z ustanavljanjem regionalnih univerz dobila pod nadzor nas, največjo univerzo, je to napaka. Ne bo. To ni mogoče. To je moj odgovor.«

Stane Pejovnik (1946) je rektor ljubljanske univerze. Je vodja nekdanjega Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj. Je eden najboljših slovenskih strokovnjakov za področje »kemijskih izvorov energije«, torej za baterije, in ima eno najdaljših bibliografij med profesorji. Danes je dr. Pejovnik tudi na čelu upora proti vladi, ki je svoj varčevalni pohod začela prav z napadom na univerzo.

Katarina Meden: "Vzrok za tišino je predvsem strah, navsezadnje pa tudi nestrokovnost."

Problematika ni prisotna le v romskih skupnostih. S prisilnimi porokami, ki se dogajajo na zahodu Evrope, sem se prvič seznanila leta 2002, ko mi je o tem pripovedovala Turkinja, ki živi v Franciji. Dekleta iz Turčije zvabijo na zahod in potem so zaprte v družini, so sužnje družine. Nekaj let pozneje so mi v Avstriji pripovedovali o migrantskih družinah, ki se v Bosno vračajo brez 13 ali 14 let starih deklic. Gre torej za velik problem, o katerem zunaj govorijo že dlje časa.

Prof. Nikola Visković: »Začenja se nasilje narave. Tega se ne zavedamo, ker prihaja počasi.«

Profesor Nikola Visković je desetletja predaval na splitski univerzi in pisal knjige o zgodovini, semiotiki in argumentaciji v pravu, potem pa je akademski svet presenetil z dvema voluminoznima deloma »Drevo in človek« ter »Kulturna zoologija«, v katerih si zastavlja za večino nezaslišana vprašanja o pravicah živali in dreves ter prikazuje zgodovino kulturne botanike in zoologije.

Dušan Semolič: "Morda vseh pravic, ki jih imajo pri nas zaposleni, res ni mogoče najti v večini evropskih držav, toda lažje se je kakšni pravici odpovedati pri plači 1800 evrov neto kot pri plači 763 evrov bruto."

Nekatere spremembe sedanje zakonodaje so potrebne, že zato, da se odpravijo nepravilnosti na trgu dela. Treba je spremeniti trende, ki krepijo zaposlovanje na negotovih oblikah dela, okrepiti pravno in socialno varnost tistih, ki delajo na teh delovnih mestih, spremeniti definicijo minimalne plače, saj je ta krivična do večine delavcev, ki delajo v najtežjih delovnih razmerah. Sedanji zakon o delovnih razmerjih določa, da je delo za nedoločen čas pravilo, delo za določen čas pa izjema. Toda dogajanje na trgu dela je diametralno nasprotno - delo za določen čas je pravilo pri vseh novih zaposlitvah. Država tega ne bi smela dovoliti. Trg dela ni samopostrežna trgovina, kjer je vse dopustno v imenu konkurenčnosti in tržnih zakonitosti. Delo ne sme biti blago in delavec ne sme biti le strošek v hlastanju po dobičkih.

»Ali za Vatikan sploh še obstaja kakšna odrešitev?«

Uta Ranke-Heinemann (1927) je bila prva ženska profesorica teologije. Leta 1987 je profesuro izgubila, in sicer zaradi izjave na televiziji, da Jezusova mati Marija ni mogla biti hkrati še devica. Stavek, ki ga je ob tem izrekla, je citirala iz knjige, ki jo je pred tem napisal Ratzinger – sedanji papež, s katerim je študirala. Njena najbolj znana knjiga z naslovom Evnuhi za nebeško kraljestvo nosi le v Sloveniji politično korekten naslov: Katoliška cerkev in spolnost. Poleg tega da se je aktivno pridružila mirovniškemu gibanju leta 1979, je leta 1999 kandidirala tudi za predsednico Nemčije, za funkcijo, ki jo je pred tem opravljal njen oče. Z njo smo se pogovarjali v Essnu, kjer živi sama v hiši, polni spominov in knjig. Še posebej značilna in že kar znana je njena kuhinja – slika je objavljena ob kazalu.

Aleš Gabrič: "Pri nas je tako, da na preteklost gledamo kot kuharji na sol - dodati po potrebi."

V razgreti situaciji, v kateri se nenehno vračamo v preteklost, se lahko vsaka stvar tudi tako interpretira. Nekdo, ki se resno ukvarja z zgodovino, bo v vsakem obdobju iskal pozitivne in negativne plati bivanja, delovanja in prenehanja nekega obdobja. Pri nas pa je tako, da na preteklost gledamo kot kuharji na sol - dodati po potrebi. Izpostavlja se le ena plat.

Sigur Rós: »Najraje igramo v živo.«

Za islandsko skupino Sigur Rós lahko rečemo, da je poleg Björk najuspešnejši glasbeni proizvod svoje domovine. Glasbenike z značilnim, mističnim glasbenim izrazom so sprva opazili ljubitelji alternativne glasbe, nato pa so postali ena opaznejših mainstreamovskih atrakcij. V okviru Mars festivala bodo nastopili tudi v Mariboru, kjer bodo predstavili svoj zadnji album Valtari. Pred njihovim obiskom smo se pogovarjali z bobnarjem Orrijem Pállom Dýrasonom.

Dr. Umberto Galimberti: »Sedimo na tempirani bombi.«

Umberto Galimberti je v Italiji slaven filozof. Čeprav ni pripadnik nobene glamurozne filozofske šole, nobenega trendovskega gibanja in nobene modne smeri. Umberto Galimberti ni freudovec, ni lacanovec, ni bourdieujevec, niti ni briljanten nabildan mladenič rahlo peklenskega videza ali kak prepričan vegan, ki živi na od boga pozabljeni kmetiji brez elektrike, vode in interneta. Je prijeten možic srednjih let, s katerim je lepo poklepetati.
In ob klepetu pozabiti, da je redni profesor na Oddelku za filozofijo Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, pisec filozofskih uspešnic in kolumnist.
Nekateri menijo, da se razprodaja. Drugi, da je postaran pesimist. Tretji, da je platonistični nostalgik in jungovski norec. Ker je enako neizprosen do levih in do desnih, se mu je posrečilo, da se je v nekaj desetletjih javnega nastopanja zameril bogu in hudiču.
Pa je vendar le prijeten možic, s katerim je lepo poklepetati ...

Gorazd Božič: "Pornografija ni glavni krivec za okužbe!"

Stvari, kot je varnost na netu, se novinarji vse prepogosto spomnimo takrat, ko se nam pač osebno zgodi kaj neprijetnega. Recimo, da nam kar od nekje spletni brskalnik prevzame čuden program, ki ga ne znamo odinštalirati, nakar to par mesecev stoično ignoriramo, nakar imamo na računalniku par sto zlohotnih infekcij. Ampak tega bo v naslednjih letih samo še več. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), ki že od leta 1995 preiskuje vdore v računalnike in pomaga uporabnikom pri raznovrstnih drugih zlorabah. Med letoma 2000 in 2008 je predsedoval evropski skupini odzivnih centrov TF-CSIRT in je predstavnik Slovenije v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost ENISA. SI-CERT je drugače del javnega zavoda Arnes, zato se nanj na brezplačno pomoč lahko obrne kdorkoli.

Dr. Vesna Pusić: »Želim si, da bi Slovenija hrvaško pristopno pogodbo z EU ratificirala do božiča.«

Dr. Vesna Pusić (1953), sociologinja, filozofinja, ena od sedmih ustanoviteljic prvega jugoslovanskega feminističnega gibanja, je hrvaška zunanja ministrica. V parlament je prvič prišla leta 2000, ko je prevzela tudi vodenje stranke HNS, Hrvaške narodne stranke – liberalni demokrati, v kateri je sedaj podpredsednica. K njej smo šli zato, da bi ugotovili, ali »nas« je Hrvaška res prinesla okrog, kot očitno meni del slovenske politike tik pred ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU. Sta se Pahor in Kosorjeva dogovorila, da je problem Ljubljanske banke problem nasledstva, Hrvaška pa zdaj želi vprašanje rešiti prek svojih sodišč? Je Hrvaška Pahorju obljubila, da se bo vprašanje reševalo v Baslu, v okviru nasledstva, ne pa enostransko? Slovenija je pri delitvi premoženja SFRJ dobila 16 odstotkov premoženja tudi zato, ker so se v delitveno bilanco štele devize nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke, te, ki jih je potem morala delno varčevalcem vrniti Hrvaška. Sicer bi Slovenija dobila le 13 odstotkov. Na hodniku hrvaškega zunanjega ministrstva slišimo še kaj. Recimo, da reševanje v Baslu pomeni, da je vprašanje izvzeto iz sukcesije, ne pa, da je del nasledstva. Kakorkoli, morda problem le ni tako enostaven, kot ga je tik pred zdajci javnosti predstavila Slovenija?

Neda Pagon: "Moje glavno sporočilo je, da ne smemo misliti, da se nič ne da."

Peticija je moj osebni protest proti grobemu vladnemu poseganju v društveno delovanje. Z njo sem želela ugotoviti, kako apatični smo. Peticija ni uperjena proti trenutni vladi, temveč katerikoli vladi, ki bi si zaradi moči vzela pravico do grobega poseganja v civilno organiziranje. Podpisniki smo se opredelili do poseganja nekega oblastnega organa v društveno delovanje in življenje.

Karl Erjavec: »Ne moremo vztrajati v koaliciji, ki bo še naprej iskala rešitve za pot iz krize samo na plečih upokojencev in na socialnem področju.«

Predsedniku Desusa Karlu Erjavcu ni všeč, če mediji pišejo, da njegova stranka znova grozi. Pravi, da nič ne grozijo, ampak da vladne partnerje le opozarjajo na dogovore in na to, da ne bodo popuščali pri pokojninah in socialnih prispevkih. Pred nekaj tedni se je namreč v vladi zaostrilo, osnutek novega proračuna naj bi vseboval preveč rezov na socialnem področju in vlada ga je potem, kot pravi Erjavec, tudi po njegovi zaslugi, zavrnila. Ministrstvo za finance je dobilo navodila, naj rezerve poišče drugje.
Erjavec je med pogovorom deloval pomirjujoče, ni veliko govoril o načinu vladanja Janeza Janše in o njegovem iskanju sovražnikov, pravi, da je pomembneje, da slovenska politika skupaj najde rešitve. A nekje je vseeno neomajen: stranka Desus naj bi vlado Janeza Janše zapustila, če bodo jesenski rezi pregloboki in če bo napovedana pokojninska reforma samo ostra, ne pa tudi pravična.

Ivan Svetlik: »Omejevati predčasno upokojevanje je daleč premalo.«

Ko smo pred dvema letoma pripravili pokojninsko reformo, so izračuni pokazali, da lahko zaustavimo padanje pokojnin in naraščanje deleža proračunskih sredstev za pokojninsko blagajno. Predlagane rešitve bi zadostovale za približno 15 let. V zadnjih dveh letih se ni nič spremenilo na bolje. Izgubili smo dve leti, ki bi omogočali bolj postopno zaostrovanje pogojev upokojevanja. Izgubili smo okrog sto milijonov, ki bi jih dala reforma, če bi bila sprejeta. Gospodarska kriza se kaže kot dolgotrajnejša in globlja od pričakovanj, kar potiska zaposlene iz delovno aktivnega statusa in dodatno povečuje število upokojencev. Povrh tega k temu pripomore še vlada s prisilnim upokojevanjem v javnem sektorju. Minister Vizjak ima prav, ko pravi, da bi bilo omenjena cilja mogoče doseči le z ostrejšimi ukrepi od takrat predlaganih. Zato ni razumljivo, da se namerava lotiti sprememb predvsem z omejevanjem predčasnega upokojevanja in različnih časovnih bonusov. To bo daleč premalo. Bati se je, da bo skupaj s sindikati žrtvoval cilj ’zaustavitev padanja pokojnin’, ker za dovolj močne instrumente, ki bi to omogočali, ne bo dobil soglasja sindikatov. Sicer pa so sedanji vodje sindikatov že leta 2000 privolili v padanje pokojnin. To nas zelo hitro pelje v smeri liberalnega modela, po katerem je pokojnina iz prvega stebra namenjena le še pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov, ne pa vzdrževanju življenjskega standarda, ki si ga je človek ustvaril v aktivni dobi. Celo več. Vse večji delež upokojencev bo po tej poti za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov moral dobiti socialno pomoč države.

Renata Karba: "Igramo se z možnostjo prehranske samooskrbe bodočih generacij."

V parlamentarnem procesu sprejemanja zakona nismo imeli možnosti vplivanja. Poslancem smo nestrinjanje z zmanjšanjem zaščite kmetijskih zemljišč sporočali s civilnodružbeno peticijo spletne skupnosti Tretji člen, ki jo je podpisalo več kot 5000 državljanov in podprlo 34 organizacij. Pobudo za oceno ustavnosti smo začeli pripravljati takoj, ko je bil sredi julija zakon kljub odložilnemu vetu državnega sveta v državnem zboru sprejet. S pobudo za oceno ustavnosti uporabljamo še zadnjo instanco, ki nam je v Sloveniji na voljo, da dosežemo razveljavitev tega zakona.

Marko Jaklič: "Vlada težko prepriča javnost, naj varčuje, če se nič ne zgodi s kvazi elito, za katero se sumi, da je ukradla ali v tujino prenesla ogromno denarja."

Dr. Marko Jaklič je redni profesor za področje poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sodeluje s številnimi podjetji pri strateškem razvoju in organizaciji. Ekonomist, ki ve, kaj je treba storiti, da bi slovensko gospodarstvo krizo preživelo, in kako bi v neizprosni globalni tekmi postalo konkurenčnejše.

„Za Uranovim izgonom stoji kardinal Rode“

Naš sogovornik razumljivo želi ostati anonimen, pozna pa odgovor na vprašanje, ki ga širša javnost gloda že nekaj mesecev: je nadškof Uran res moralno grešil in ima potomce? Teorijo hitro prehiteva neka druga, ki je za našega sogovornika nesporno edina resnična: Uran je nesrečna žrtev spletke. Grozijo mu, prepovedano mu je komunicirati z mediji, mora pa se braniti v perverzni situaciji, ko je brez dokaza obtožen in obsojen, da ima otroke. Kako naj dokaže, da jih nima, ko mu je prepovedano nastopati v medijih? Kaj sploh storiti, kako se braniti? Naš sogovornik pove, da ravna na lastno pest ...

Dmitry Glukhovsky: »Metro ni tisto, kar se zdi!«

Človeštvo se je z nuklearnimi izstrelki dokončno odplaknilo s planeta. Radioaktivnim puščavam, ki so bila nekoč mesta, vladajo superiorni mutanti. Po radijskih frekvencah se razlega samo še brezdušno tuljenje, nekaj med seboj vojskujočih se človeških skupnosti je preživelo samo še v moskovskem metroju – največji podzemni železnici na svetu, ki je bila tudi v resnici zasnovana kot titansko atomsko zaklonišče. Tekst na založnike sprva ni napravil blaznega vtisa, zato ga je avtor zastonj objavil na internetu.

Veselin Lakić: "Nikakor ne drži, da so na volitvah vsi glasovali za Pozitivno Slovenijo."

Predvsem nas moti to, da o odločitvi nismo bili neposredno obveščeni, ampak smo zanjo izvedeli iz medijev. Tudi tega, da po novem spada svet pod ministrstvo za notranje zadeve, namesto pod ministrstvo za kulturo, nam niso sporočili. Menimo, da je bila poteza enostranska, prenagljena in neprimerna za demokratični dialog v družbi.

Miha Kovač: »Amazon kot stara jugo partija«

Našega sogovornika bi prav gotovo ne mogli označiti za internetofoba ali tehnofoba nasploh. Prej obratno. Na steni njegove pisarne na koncu koncev visi graf, nad katerim v angleščini piše: Ko vam kdo naslednjič reče, da je internet ubil branje knjig, mu pokažite tale graf. Graf kaže, kako naj bi glede na raziskave z dvigom digitalne tehnologije strmo rastla tudi frekvenca branja med splošno populacijo. Internet v nasprotju z nekaterimi napovedmi ni zatrl popularnosti daljših tekstov. A naš sogovornik ima ob divjem sunku prodaje e-knjig na račun papirnatih vseeno cel kup utemeljenih pomislekov. Pogovor sem sicer nameraval začeti drugje, a je med uvodnim kramljanjem hitro naneslo na zelo močan resentiment do Amazona kot firme. In ker je bil ta resentiment izražen na tako učinkovit način, sem hvaležno začel kar tam.