Dr. Alojz Ihan: "Ljudje morajo gledati v skupni cilj"

Dr. Alojz Ihan (1961) je znanstvenik, ki zna medicinsko znanost približati širšemu bralstvu. Poleg več kot sto znanstvenih člankov je napisal tudi poljudni medicinski knjigi Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo. Ukvarja se je tudi s književnostjo. Bil je urednik zbirke Alpeh. Za pesniško zbirko Južno dekle je leta 1986 prejel Jenkovo nagrado ter leta 1987 nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Srebrnik.

Eduard Miler: "Na srečo me še nikoli ni pogoltnila kakšna politična stranka"

Gledališki režiser, ki vedno najde svojo posebno pot do bistva vsakokratnega dramskega komada, režiser, ki nas z vsako gledališko postavitvijo in s svojo estetiko udari naravnost v sredino čela. Vedno družbeno angažiran, vedno iščoč aktualni trenutek, najsibo v shakespearjanski drami, ruskem simbolizmu, nemškem postmodernizmu ali antični grški drami. Načelen, neizprosen do sebe in svoje okolice, tako kot je bil tudi v zgodnji mladosti, ko se je tako rekoč sam prebijal skozi labirinte mladostnih dogodivščin.

Božo Jašovič: "Do tega, kdo bo dokapitaliziral NLB, sem nevtralen"

Največja banka v državi je v letu dni že pred drugo dokapitalizacijo. Po spomladanski 250-milijonski injekciji zdaj uprava Nove Ljubljanske banke pričakuje še dodatnih 400 milijonov evrov. Čeprav naj bi se NLB na zahtevo centralne banke kapitalsko okrepila do konca letošnjega leta, za zdaj še ni jasno, kdo naj bi ta denar zagotovil. Po padcu vlade je situacija le še bolj negotova kot sicer. Zakaj NLB potrebuje svež kapital in kakšne so realne možnosti - o tem predsednik uprave NLB mag. Božo Jašovič.

Dr. Aleš Črnič: "Sredi osemdesetih se to ne bi moglo zgoditi!"

“Črni časi prihajajo, pravijo vse številnejši, zadnja hujskanja na referendum proti pravicam homoseksualcem pa kažejo, da so črni časi že tu!” Tako je v nedavnem članku zapisal Aleš Črnič, izredni profesor na FDV-ju in kot specialist za religiologijo dolgoletni lucidni komentator slovenskega verskega področja.

Peter Groznik: “Druge poti, kot da sprejmemo novo stvarnost in odplačamo dolgove, ni”

Dr. Peter Groznik je strokovnjak za finance z izkušnjami iz gospodarstva. Na Kelly School of Business v Indiani je doktoriral iz investicijskega obnašanja, sedaj pa predava na Katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je vodil vladni strateški svet za gospodarstvo v mandatu predsednika vlade Janeza Janše, bil je predsednik uprave KD Skladov in predsednik svetovalne privatizacijske skupine za umik Soda in Kada iz gospodarstva. Je lastnik podjetja NorthGrant in soustanovitelj podjetja BTP Indegra.

Matjaž Hanžek: »Demokracija ne more biti na pol. Je ali pa je ni.«

Sociolog Matjaž Hanžek je sopredsedujoči nastajajočega Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije, ki naj bi preoblikovano v stranko nastopilo na prihodnjih volitvah. V pogovoru analizira zdajšnjo politično sceno in napoveduje zmago na volitvah, da bi Slovenija krenila po poti drugačnega gospodarskega in socialnega razvoja.

Aleš Gulič: ”Sem humanist, v nadnaravne sile ne verjamem.”

Mogoče so se začele kuriti že prej. Pričakoval sem, da bo do tega prišlo, sem pa optimist in upam, da se bo razprava ohladila ali pa da vsaj ne bo tako plamteča, kot je sedaj.

Elvir Laković - Laka: »S svojo glasbo živim v svetu pravljic«

Hkrati očarati rekreativne in angažirane poslušalce je za glasbenike vse prej kot lahka naloga. A ne za Elvirja Lakovića - Lako, ki že od začetka kariere leta 1998 niza hit za hitom. V njegov igrivi, norčavi alterpop in otroško naivna - toda zato nič manj pronicljiva - besedila so obe ušesi najprej uprli poznavalci, potem ko je s sestro Mirelo kot predstavnik Bosne in Hercegovine leta 2008 nastopil na Evrosongu, pa je njegovo glasbo pograbilo še širše občinstvo. To je isto leto potrdila tudi nagrada za najboljšega izvajalca na lokalnem MTV-ju Adria.

Sasha Cobra: "Kaj se je vendar zgodilo z ljubeznijo?"

Svojim slovenskim učencem je najprej zarolala filmček. Na njem starejši črni gospod dve ženski na mizi pred sabo pripravi do orgazma samo z manipulacijo njune energije. Kljub temu, da se ju gospod komajda dotika, ženski na koncu kričita kot bi rojevali.

Mag. Ana Vodičar: "Danes je vprašanje spolna usmerjenost, kaj če bo čez nekaj let sporno versko prepričanje?"

Ana Vodičar je poročena in mati dveh otrok. Živi življenje, ki ga nasprotniki družinskega zakonika zagovarjajo kot edino pravilno, edino zdravo, edino naravno in edino, ki lahko omogoči obstoj naroda. Govori pa o pravicah istospolnih, da ustvarijo družino, o tem, da morajo biti vse oblike družin enakopravno obravnavane, o tem, da nasprotniki družinskega zakonika strašijo ljudi. In da je tradicionalna družina daleč od tega, da bi bila brezpogojno jamstvo za otroku najprimernejši razvoj, in da bi bil zakonik sprejemljiv za širšo javnost, če bi ga ljudje le prebrali. Tako govori strokovna vodja priprave novega družinskega zakonika.

Dr. Luka Omladič: “Absurdno je domnevati, da lahko rast produkcije ob omejenih naravnih virih traja v nedogled.”

V Platonovi vladi bi dr. Luka Omladič zasedal položaj ministra za okolje. Asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete se je v zadnjih letih uveljavil kot eden pomembnejših okoljskih analitikov, sposoben treznega in pragmatičnega, a še vedno ‘zelenega’ pogleda na vprašanja, ki jih velikokrat zaznamujejo ideološko zaslepljene razprave. Je član Sveta za trajnostni razvoj, eden najbolj aktivnih piscev na znanstvenem blogu Kvarkadabra, o okoljevarstvenikih pa govori v prvi osebi množine.

Dušan Mramor: "Preprosto ne gre več tako"

Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, o ključnih napakah, ki so jih ZDA in države EU zagrešile pri razumevanju in reševanju krize, o negotovi prihodnosti evra in o nalogah, ki jih morajo opraviti evropski politiki, če želijo rešiti monetarno unijo.

Dr. Andrej Kurnik: "Išče se nova paradigma revolucije"

Dr. Andrej Kurnik je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in tisti aktivist, ki je bil zadnjih deset let vedno v prvih vrstah, ko je šlo za opozarjanje na krivice, ki so jih doživljali izbrisani, ilegalni pribežniki in azilanti. Je član uredništva Časopisa za kritiko znanosti in sodelavec Centra za kritično politologijo. Ukvarja se tudi z vprašanji migrantskih in prekarnih delavcev. Zadnja leta deluje v Socialnem centru Rog in pri pobudi Nevidni delavci sveta. Ta organizacija je z nasveti in predvsem z opozarjanjem na dogajanje z objavami v medijih pomagala delavcem različnih podjetij, ki so zahtevali svoje pravice. Tudi z gladovno stavko. Kurnik je aktivist od leta 2000. Pravi, da ga »motivirata ogorčenje in ljubezen do univerzalnega. Ogorčenje nad neoliberalnim in nacionalističnim enoumjem in želja po svobodi in doslednem uveljavljanju človekovih pravic.«

Dr. Jože Trontelj: “Toliko neumnih teorij o zdravem življenju kot danes še ni bilo nikoli.”

Dr. Trontelj je sogovornik, ki vsak odgovor skrbno in temeljito premisli. Kot pravi, zastopa dva foruma, ki zelo pazita na koncizno izražanje v besedilih, namenjenih javnosti. Na mestu predsednika državne komisije za medicinsko etiko je že 17 let in ima tako velik del zaslug za etične smernice, ki danes veljajo za slovenske zdravnike. Številni mu zamerijo konservativna stališča do velikih etičnih vprašanj, kot sta evtanazija in splav, sam pa je prepričan, da so to edina stališča, ki so doslej prestala preizkus časa. Na mestu predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je leta 2008 nasledil sedanjega ministra dr. Boštjana Žekša. Maja letos je bil izvoljen za nov mandat. Pri 72 letih ga še vedno ne vleče v pokoj. Pravi, da se bo zanj odločil šele, ko ga bo v to prisililo zdravje. Glede na to, da v 47 letih delovne dobe niti en sam dan ni bil na bolniškem dopustu, ni verjetno, da se bo to zgodilo zelo kmalu.

Bernarda Jeklin: "Pri nas ni več levih in desnih, temveč tisti, ki imajo, in tisti, ki hočejo še več."

“Roža moja!” me je pozdravila po telefonu, čeprav sva se slišala šele drugič v življenju. Kremenita matrona je s svojim Midasovim dotikom nekoč zgradila trden imperij, ki pa se je v zadnjem času pošteno zamajal. Zgodba o pošastnem izčrpavanju in zdaj skoraj gotovo tudi neizbežnem kolapsu Dela Revij je glede na število ogroženih rednih delovnih mest sicer bolj ena taka mikrozgodba.

Dr. Aleksander Zadel: "Živimo v patološki družbi"

Dr. Aleksander Zadel je predstojnik Oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru, hkrati pa tudi ustanovitelj in direktor zasebnega Inštituta C. A. R. (Corpus Anima Ratio), v okviru katerega organizira treninge upravljanja medosebnih odnosov v podjetjih in drugih institucijah. Poudarja, da veliko težav, s katerimi se spoprijema današnja slovenska družba, izhaja iz otroštva in neprimerne vzgoje. Infantilnost, patološkost, neodgovornost in pomanjkanje vizije ter samokritičnosti so le nekatere od težav, ki jih našteva. Kljub vsemu je prepričan, da se bodo zadeve obrnile na bolje. Vprašanje je samo, koliko danes živečih Slovencev bo ta obrat dočakalo.

Dr. Taja Kramberger: "Spletka je starorežimska politična strategija"

Dr. Taja Kramberger je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala arheologijo in zgodovino ter nadaljevala z doktorskim študijem zgodovinske antropologije. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je skupaj z Dragom Rotarjem zasnovala študije zgodovinske antropologije, šest let je študente in študentke učila misliti zgodovino, nakar so jo, po njenih besedah, prav zato odpustili z univerze. V teh dneh se angažira v boju delavcev za svoje pravice v Luki Koper, kajti meni, da neoliberalci povzročajo krivice vsem zaposlenim.

Milan Potrč: »Karkoli delaš, delaj s premislekom in misli na konec«

Miran Potrč je eden od podpredsednikov SD, je tudi podpredsednik državnega zbora, poslanec z najdaljšim mandatom na Šubičevi. Nekoč je delal v socialistični skupščini. Njegova politična kilometrina je dolga. Prizna, da njegovi stranki SD danes ne kaže najbolje. A za težave ni kriv samo Borut Pahor. Nasprotno, Potrč je eden od članov stranke, ki dopušča možnost predčasnih volitev in ki hkrati misli, da je treba na njih znova poskusiti z Borutom Pahorjem.

 Zdenko Domančić: "Naš imunski sistem je naš daleč najsposobnejši zdravnik"

Obstaja na stotine štorij in pričevanj, obstajajo bale časopisnih člankov, obstajajo uradni dokumenti zelo reputabilnih inštitutov, obstajajo cele knjige o tem dalmatinskem fenomenu. V zadnjih letih so postale na hrvaških televizijah oddaje o Zdenku Domančiću nič manj kot neki povsem samosvoj žanr. A nad vsem drugim obstajajo tisoči in tisoči ljudi, ki še vedno derejo v toplo snažno sobanico na vrhu blejskega hotela Lovec. Devetkrat od desetkrat so to hudo bolni ljudje z vsega sveta, ki so celo življenje plačevali kot žuti, zato da jih zdaj njihov uradni zdravstveni sistem v najboljšem primeru samo žali, v najslabšem pa aktivno zastruplja.

Dr. Gregor Virant: "Patria je nekakšna mora"

Ni dvoma. Gregor Virant je alternativa. Alternativa na desnici. Bil je eden najbolj popularnih članov Janševe vlade, ki se sedaj vrača skozi javnomnenjske ankete kot novi, potencialni lider desnice. Zakaj, je očitno. Ni žaljiv, rad se nasmehne, želi resetirati Slovenijo in - noče v politiko. Njegovi kritiki si sicer reseta po Virantovi predstavi ne želijo. Zamerijo mu, da je enkrat s svojo prijazno plačno reformo državi okrog vratu že obesil mlinski kamen. Z nasmehom, seveda.

Zoran Jankovič: "Prašnih delcev se ne bomo mogli znebiti"

Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem smo se pogovarjali o ukrepih za zmanjšanje prometa in s tem za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestu. Nekajkrat ga je dopolnila načelnica občinskega oddelka za varstvo okolja Alenka Loose.

Maja Haderlap: "Rasla sem z občutkom, da moram ves čas dokazovati svojo eksistenco"

Maja Haderlap je prejšnji teden za odlomek iz svojega romanesknega prvenca Angel pozabe (Engel des Vergessens) prejela nagrado Ingeborg Bachmann, eno najvidnejših literarnih nagrad, ki jih podeljujejo na nemškem govornem območju. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na čas 2. svetovne vojne in nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem.

Srećko Horvat: "Brez samokritičnega odnosa do samega sebe se ne razvijaš."

© Tjaša Zajc

Horvatova življenjska zgodba, ki je po njegovih besedah botrovala njegovemu ukvarjanju z aktualnimi družbenimi vprašanji, se sliši kot kakšen roman Johna Irwinga. Njegova družina je do leta 1991 živela v Nemčiji, starši, oba ekonomista, pa so prehodili dolgo pot od navadnega delavca do svetovalca v bankah. Po osamosvojitvi se je družina vrnila na Hrvaško in odprla verigo butičnih trgovin z oblačili. Ni šlo in bankrotirali so. Nato so se na Velebitu začeli ukvarjati z kozjerejo, pa spet ni šlo. Namesto koz so nato kupili sto ovac. Pa se tudi tokrat ni izšlo. Konec srednje šole, ko se je Horvat že budil kot mladi intelektualec, je bil tudi sam pastir na Velebitu. O tistem času pravi: »To je zanimivo tudi teoretsko, saj človek, če bere razsvetljence, vedno bere o ''vračanju k naravi'', kako je to lepo, kako lepo je živeti z naravo, a narava sploh ni tako lepa. Okrutna je in v resnici zaradi medvedov, ki so zaščiteni, lahko končate v zaporu, če ga ubijete. Vseskozi ste pod eksistencialno grožnjo.«
Tudi osebne življenjske izkušnje, vzponi in padci, so zaznamovale Horvatovo misel in njegov pogled na svet. Kot pravi sam, je na lastni koži izkusil, kaj lahko povzroči kapitalizem, in se odločil, da ga bo skušal razumeti, hkrati pa iskal nove načine sobivanja.

Dr. Marko Košak, ekonomist: "Za zdaj lahko rečemo, da so slovenske javne finance za evroobmočje bolj ko ne sladke skrbi"

Slovenske javne finance in bančni sistem niso v tako zelo katastrofalnem stanju, kot se včasih skuša prikazati, a korenite spremembe bodo kljub temu nujne, opozarja dr. Marko Košak, strokovnjak za bančništvo in finančne trge ter predavatelj na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Dr. Pavel Gantar: "Trenutno smo se znašli v neki krizi zaupanja v politiko v celoti."

Vedeti je treba, da je funkcija predsednika državnega zbora specifična v smislu, da začne odstop veljati takoj, ko se z njim seznani državni zbor. Predvsem pa je treba vedeti, da s te funkcije ni mogoče kar tako odkorakati in da je potreben čas, da se izbere kandidata za novega predsednika. Želel sem si, da bi to opravili že v sklopu julijske seje, vendar predloga za novega predsednika še nismo dobili, zato sem sklenil počakati do septembra. Ne bi želel prevzeti odgovornosti, da bi bil državni zbor mesec in pol brez predsednika.

Dr. Tadej Strehovec: "Neporočeni duhovnik je vedno na voljo"

Zavzemanje za vrednoto družine in pravico vsakega otroka do očeta in matere je sestavni del družbenega nauka cerkve in katoličanov. Če govorimo o vrednotah miru, pravičnosti, dostojanstva človeka in družine, je javno zavzemanje zanje sestavni del katoliškega družbenega delovanja, ki ga javnost tudi pričakuje. Spomnite se samo na kritike cerkve, ki naj bi, po mnenju nekaterih, morala še bolj javno in pogosteje...

Franc Križanič: "Šlo bo torej malce gor, malo dol, nato pa gor."

Ko smo zadnjič srečali Križaniča, je bil napet. Živčen. Poln napetosti in skrbi. Pobranih davkov ni bilo od nikoder, v javnosti so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, potem ko je predstavil dejansko edino resnično socialdemokratsko reformo te, sedaj že skoraj bivše vlade: višjo obdavčitev bogatejših. Ta teden, po vseh koalicijskih pretresih in z na pol mrtvo Grčijo na mednarodnem prizorišču, pa je bil Križanič izjemno sproščen. Celo radoživ ali poskočen. Možnosti sta dejansko samo dve: Ali se je začel državni proračun polniti z nenapovedanimi davčnimi prilivi. Ali pa imajo tiste bioenergetske ploščice pod sejno mizo v finančnem ministrstvu res tak čudežen učinek.

Boštjan Gombač: "Vse je glasba"

Po teoriji je lahko vsak šum, vsak zbir zvokov, ni nujno, da jih proizvajajo inštrumenti ali gibanje človeških glasov - vse je lahko glasba. Če pa govorimo o glasbi, kot jo poznamo, se pravi zvoki, ki jih izvabljamo s pomočjo glasu, glasbil in drugih zvočil, jo že od baroka lahko žanrsko opredeljujemo. Globlje, filozofsko, pa je glasbo zelo težko razložiti.

Dr. Igor Pribac: "Mi nismo to, kar smo bili."

Z dr. Igorjem Pribcem, docentom za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti, smo se ob dvajseti obletnici osamosvojitve Slovenije pogovarjali o posebnostih tranzicije v Sloveniji, stanju duha v političnem prostoru, o vzrokih za averzijo do politike in tudi o pomanjkanju notranje svobode ljudi. Dr. Pribac je prepričan, da se je treba odvrniti od ideološke matrice slovenstva, ki temelji na...

Srđa Popović: "Vsak skuša uveljaviti le svojo resnico"

Srđa Popović je odvetnik iz Beograda. Burno kariero je začel tvegano in tako tudi nadaljeval: branil je disidente v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih in ga je zelo pogosto doletela enaka usoda kot njegove kliente. Zapirali so ga, ga onemogočali, izločali, oblasti so ga skušale ustaviti s procesi zoper njega. Sam razen razvpitosti, morda slave, od tega ni nikoli imel kaj dosti, poleg tega, da je še poglobil svojo strast do obrambe človekovih pravic: bil je ključen človek pri pobudi za odpravo smrtne kazni, ki je bila v Sloveniji dana leta 1983, tudi zato, ker v Srbiji ni bila mogoča. Mladina jo je objavila kot prvo peticijo, za katero so se podpisi zbirali javno, prek medija. Zgodnja leta jugoslovanskega disidentstva so ključno povezana z imenom Srđe Popovića, prav tako vsa gibanja, ki se nanašajo na človekove pravice. Pojavljal se je v procesih zaradi »verbalnega delikta« (čl. 133) po vsej Jugoslaviji, prvi se je zavzemal za pravice Albancev, dal pobudo za peticijo v prid albanskim demonstrantom na Kosovu leta 1981, ki jo je podpisalo kakih 200 ljudi, v glavnem iz Beograda. V devetdesetih letih pa se je izrazito postavil na stran tistih, ki so nasprotovali vojni in nacionalizmom, neumnosti, bi lahko rekli. Deset let je živel v ZDA, potem se je vrnil v Srbijo in sedaj vodi zgodovinski proces v imenu družine Đinđić, ki bo, kot je videti, razkril popolnoma drugačno, veliko širše in veliko nevarnejše ozadje umora Zorana Đinđića, kot smo si predstavljali doslej. V Ljubljano je prišel z dokumentarnim filmom, za katerega pravi, da je »talking heads«, pač zaradi pomanjkanja denarja. V filmu govorijo o atentatu prijatelji, tisti, ki so podvomili o konstruktu okrog tega »umora«, ugledni analitiki, peščica tistih, ki so ostali zunaj srbske nacionalistične večine. Film je nastal v produkciji Peščanika, medijske hiše, ki danes v Srbiji edina zmore zastaviti takšne projekte.