Dr. Jože Pirjevec

Dr. Jože Pirjevec (1940), predavatelj zgodovine v Sloveniji in Italiji ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je svoje najnovejše zgodovinsko delo Tito in tovariši zasnoval v obliki literarne biografije in tako zgodovinsko dogajanje, povezano z Josipom Brozom Titom in Jugoslavijo, naredil privlačno za branje. Pirjevec na podlagi novih dokumentov kritično osvetljuje razvoj Jugoslavije v Titovem času znotraj zgodovinske logike in družbenih procesov tistega časa. Kaže se mu – država in vloga Tita v njej – tudi kot zanimiv in poučen eksperiment v razvoju neke družbe, ki ga je vredno poznati.

Dr. Spomenka Hribar: Fundamentalistom ni dovolj, da kritizirajo tvoja stališča, potolči te morajo do »fundamenta«

Dr. Spomenka Hribar (1941) je vest slovenskih politikov. Doktorica sociologije, soustanoviteljica vseh pomembnejših demokratičnih gibanj ali institucij je iz aktivne politike odšla v trenutku, ko je ugotovila, da je ta pogosto zgolj igra. Seveda v slabšalnem, politikantskem smislu. Čeprav je izstopila, je Hribarjeva v politiki vendarle tudi ostala. Včasih svojim bivšim kolegom napiše kakšno srdito, zasebno pismo, drugič, ko več ne zmore, javno protestira. Tokrat zaradi Majerja. Slovenca Tomaža Majerja.

Goran Vojnović: "Odpiranja družbe ni mogoče zaustaviti"

Goran Vojnović (1980), diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT, se je leta 2008 z romanom Čefurji raus! prebil na slovensko literarno sceno. V svojem prvencu je širši javnosti jezikovno bogato ter vsebinsko zanimivo in zabavno predstavil življenje potomcev priseljencev iz nekdanjih republik skupne države. Letos je izdal drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v kateri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ.

Dr. Peter Jambrek: "Spora na desnici sploh ni bilo. Se pa nekaj takega dogaja v zadnjem času."

Danes je Peter Jambrek politično osamljen, pravi. In srečen. Prej je bilo drugače. Še nedavno, recimo, je bil ustanovitelj in prvi predsednik Zbora za republiko, organizacije v orbiti stranke SDS. Še pred tem, preden je ustanovil prvo zasebno fakulteto v Sloveniji, je bil notranji minister v vladi Andreja Bajuka pa predsednik ustavnega sodišča in pred tem eden od piscev slovenske ustave. V devetdesetih letih in po prelomu tisočletja je bil Jambrek boter desnice. Kaj pa je bil pred tem? Komunist? Ali celo, kot mu sedaj očitajo na desnici, sodelavec tajne policije, SDV?

Mitja Gaspari: „Ni mogoče pričakovati, da bomo težave rešili z gospodarsko rastjo.“

Mag. Mitja Gaspari trdi, da s funkcije ministra za razvoj in evropske zadeve ne odhaja razočaran, pa čeprav je Slovenija v minulih treh letih zamudila kar nekaj priložnosti, da bi si olajšala izhod iz hude finančne in gospodarske krize. Bodoča vlada ima priložnost za popravni izpit, ki je ne sme zamuditi. Časa za odlašanje ni več, saj bodo sicer sledile sankcije.

Janja Napast: "Zadnje pol leta sem delala tudi v gostinstvu, kjer mi je bilo najbolj prijetno ravno v stiku z ljudmi"

Očitkov se ne bojim, ker sem mnenja, da leta v današnjem času praktično nimajo tolikšne teže, prav tako pa je čas, da starejši prepustijo mesto mladim z novo zagnanostjo in drugačnimi pogledi na stanje v državi. Pomembne so izkušnje z ljudmi, neposredno soočanje s problemi, ki pestijo državljane, ter sposobnost, da gledamo na dogajanje v družbi, politiki s kritičnimi očmi in pripravljenostjo za solidarnost, pravičnost, pomoč ter enakopravnost.

Nneka: Soul s težo

Pevko novega soula Nneko opredeljuje kup dvojnosti - njen oče je Nigerijec, mama Nemka. Kulturnih razlik se je naužila med Evropo, kjer je študirala in začela glasbeno kariero, in Afriko, kjer je preživela večino življenja. Deluje v polju popa, a je zavedna, kritična, brez dlake na jeziku. In je nišna zvezdnica, ki se ne obnaša niti malo zvezdniško. Devetega decembra bo svoj tretji album predstavila v novem, zimskem oddelku festivala Druga godba.

Mateja Vraničar: „Na realnih tleh“

Zelena davčna reforma pomeni podražitev ravnanj in proizvodov, ki so okolju škodljivi, hkrati znižanje obdavčitve dela, pri čemer naj bi bili ukrepi vsaj na dolgi rok javnofinančno nevtralni. Takšno reformo davčnega sistema spodbujata tako Evropska unija kot OECD, vlada pa je o njej resno začela razmišljati v začetku lanskega leta. Takrat je z namenom preučitve možnosti za zeleno davčno reformo nastala medresorska delovna skupina. Mateja Vraničar je njen vodja. Vlada je po njenih besedah pričakovala, da bi že do letos lahko pripravili konkretna izhodišča za zmanjšanje obremenitve dela ob hkratnem povečanju okoljskih davkov, vendar se je izkazalo, da je to praktično nemogoče.

Matjaž Hanžek: "Treba je sankcionirati pretekle lumparije"

Zavrnili so denar donatorjev, podjetij in „kapitala“ ter z zgolj desetimi prostovoljci ustanovili stranko, regionalne odbore in registrirali 88 kandidatov. Stranka TRS naj bi postala gibanje, ki traja, in ne zgolj še ena od propadlih „zelenih“ strank v Sloveniji, obljublja njen vodja Matjaž Hanžek. Laži, neprijavljenih nepremičnin ali nadpovprečno bogatega brata mu ne moremo očitati. Zamerimo mu lahko le, da v tej volilni kampanji ni nastopil na način, ki bi zagotovo prinesel uspeh. Torej v črnem suknjiču, kot „odgovoren“ voditelj in z nekaj simpatičnimi lažmi.

Matevž Krivic: "Naj živita enakost pred zakonom in pravna država Slovenija!"

Matevž Krivic je nekdanji ustavni sodnik in zagovornik prosilcev za azil

Rambo Amadeus: „Turbofolk je nekritična uporaba tehnologije“

Antonije Pušić (1963), sodi med najzanimivejše ustvarjalce postjugoslovanske scene. S svojimi satiričnimi besedili o vsakdanjih težavah ljudi in o neumnostih lokalne politike ter s kombiniranjem zahodnjaške glasbe in etno motivov je odločilno vplival na generacije reperjev v Srbiji, Bosni in tudi na Hrvaškem. Ko je Antonije Pušić leta 1988 iz črnogorskega Hercegnovega prišel v Beograd, si je nadel ime Rambo Amadeus, zvrst glasbe, ki jo je izvajal, pa označil za „turbofolk“. Od takrat je vseh minulih 20 let Pušić z umetniškim likom Ramba in s „turbofolkom“ svojevrsten kronist dogajanja na območju nekdanje Jugoslavije

Katarina Kresal: "Lista Gregorja Viranta je za vitko, LDS pa za enostavno državo. Vitko klestiš, enostavno poenostaviš."

Katarini Kresal, nekdanji ministrici za notranje zadeve, so v letih vladanja očitali marsikaj. Od tega, da je „pasja princesa“, pa do tega, da je samo podaljšana roka močnega odvetnika. Kresalova očitke zanika, pravi, da je žrtev medijskega linča, in verjame, da se bo LDS uspelo uvrstiti v parlament.

Dr. Marko Kranjec: „Treba se bo sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno.“

Kriza v območju evra se vse bolj zaostruje. Okužba se je razširila tudi na nekatere osrednje države z evrom. Mnogi analitiki zato rešitev vidijo v Evropski centralni banki, ki da bi morala postati posojilodajalec v skrajni sili. Vendar guvernerji, tudi dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, takšnemu reševanju krize vsaj za zdaj ostro nasprotujejo. Vztrajajo, da morajo države svoje finance spraviti v red same in da rešitev ni v tiskanju denarja.

Darko Rudaš: "Želim si družbenih sprememb."

V politiko sem vstopil leta 1998, ko sem postal svetnik v občinskem mestnem svetu, lani pa so mi volivci na lokalnih volitvah podelili četrti mandat zapored, kar razumem kot potrditev svojega dosedanjega dela. Za poslanca na listi TRS kandidiram zato, ker odpira nova vprašanja o razvoju države in zagovarja odprtost do vseh, tudi marginalnih družbenih skupin. Sam izhajam iz družbenega obrobja, iz romskega naselja. Sistem izobraževanja mi je omogočil, da sem postal izobražen Rom, uspešen podjetnik in odgovoren državljan Slovenije. Želim si družbenih sprememb, ki bi vsakemu omogočile napredovanje po njegovih sposobnostih. Program stranke TRS je pogumen korak v tej smeri.

Zoran Benčič: "Divji v glavi"

Zoran Benčič je tekstopisec, pevec in pisatelj (avtor noir kriminalke Psi brezčasja), ki tehnično gledano predstavlja 25 odstotkov skupine Res Nullius, medtem ko skupina Res Nullius realno gledano predstavlja 99 odstotkov Zorana Benčiča. Sinergija in vztrajnost, ki jima v domačih logih težko najdemo par. Ne preseneča torej, da glas o velenjski zasedbi, ki bi, če bi bila tržni artikel, nosila nalepko 'trusted brand', sega daleč onkraj meja domovine. In nič čudnega, da jim ni bilo treba razpasti, da bi se lahko zmagovito vrnili z novim albumom Prekletih bazar.

Bojan Hadžihalilović: "Kako preživeti to ero potrošništva in ostati junak našega časa"

Izredno zavzet in angažiran predavatelj, kjerkoli na svetu na začetku predavanja opazi študente s priprtimi očmi in brezizraznim pogledom. Na koncu predavanja so ti študentje s široko odprtimi očmi in z nasmeškom na obrazu pripravljeni na akcijo.

Gregor Golobič: "Predčasne volitve same po sebi ne rešujejo ničesar."

Stranka, ki jo vodi, je doživela največji padec zaupanja in vprašanje je, ali bo sploh prišla v parlament. A na drugi strani imamo zaradi odločitve Gregorja Golobiča zdaj tudi predčasne volitve, tako kot je očitno terjalo ljudstvo. Kakšne vrste “harakiri” je to?

Dr. Slavko Splichal: "Za demokracijo in za družbo bi bilo huje, če bi umrl tisk, kot če bi izginil parlament"

Med mojo študentsko generacijo na Fakulteti za družbene vede je profesor Splichal užival en tak prav poseben sloves. Večina se ga je zaradi težkih izpitov in zaguljene snovi bala. Tisti, ki se ga niti nismo, pa smo na račun njegove toge vzvišenosti ustvarili en tak humoren in ne povsem nenaklonjen kult, ki je vseboval celo kako (sicer iz čistega dolgčasa spisano) dramo enodejanko. Če pogledam nazaj, je treba priznati, da sem imel od njegovih predmetov vsekakor več kot od večine druge FDV-jaste zastarele prazne slame.

Borut Pahor: »V tej sobi je moral sedeti državnik«

V pogovoru Borut Pahor kot vedno deluje samozavestno. Ve, da je njegova stranka pred porazom, jezen je na politične tekmece, ki so se pojavili na levici, a še vedno pravi, da mu ni žal. Odhaja brez grenkobe, prepričan pa je, da je, kot pravi sam, dobro izkoristil svojo zgodovinsko priložnost. Tako po tihem pa Sloveniji napoveduje težke čase, nestabilne politične razmere, težave z evrom in veliko razočaranje volivcev, ker po novih volitvah ne bodo dobili tistega, kar pričakujejo. Obljube njegovih tekmecev naj bi bile nerealne.

Dr. Barbara Rajgelj:"Daleč smo še od simbolne enakosti"

Predavateljica na FDV, solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open

Michael Hardt: "Ko bo čas, moramo biti pripravljeni"

Z Michaelom Hardtom, soavtorjem knjige Imperij, smo se pogovarjali o pomenu, moči in potencialu novih družbenih gibanj 99 odstotkov

Gregor Virant: "SDS je ožila politični prostor, namesto da bi ga širila."

Gregor Virant je presenetil. Odcepil se je od SDS in tik pred volitvami prej najverjetnejšemu kandidatu za premierski položaj, Janezu Janši, odvzel šov. Toda njegova priljubljenost za zdaj še ne govori toliko o njem, o njegovih premierskih sposobnostih in njegovi ponudbi, kot o tem, kako razočarana je bila javnost, ne samo nad t. i. levico, ampak tudi nad t. i. desnico.

Zoran Janković: “Temeljno vodilo je spoštovanje človeka.”

Župan Ljubljane Zoran Janković se je odločil, da se odpravi v boj za premierski sedež. Lažje bi mu bilo, če bi ostal v Ljubljani, tako priznava tudi sam, a pravi, da bi rad iz Slovenije naredil najboljšo državo. Janković v intervjuju pojasnjuje, kaj pomeni najboljša država, in hkrati govori tudi o svojih sinovih, o Electi in zemljiščih. “Sta moja otroka kužna,” se sprašuje, “naj ju izselim iz Ljubljane in Slovenije?” Volilne napovedi mu za zdaj ne kažejo, da bo s Pozitivno Slovenijo zmagal, a Janković pravi, da se je odločil. In da je z odločitvijo sprijaznjen.

Maja Ivanič: »Primanjkuje nam splošne kulture«

Maja Ivanič je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in predsednica mednarodne arhitekturne konference Piranski dnevi, več let pa je bila urednica revije Hiše. Z različnimi publikacijami, razstavami in konferencami poskuša dvigniti zavest o prostoru in pomenu kakovostne arhitekture.

Dr. Janez Prašnikar: "Banke je treba reševati."

Kdo bo zmagovalec globalne gospodarske tekme, kakšna bo prihodnja razdelitev svetovnega bogastva in kje naj v tem novem svetu svoje mesto najde Slovenija? Kaj, če sploh kaj, smo se Slovenci naučili iz sedanje krize, ki je še posebej hudo prizadela naše bančništvo in gradbeništvo? Pa tudi, kdo je najbolj odgovoren za to, da so slovenska podjetja med najbolj zadolženimi v Evropi? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja smo poiskali pri prof. dr. Janezu Prašnikarju, predavatelju mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Helena Kamnar: "Nekje je treba potegniti črto"

Parlament je v zadnjih dneh z nonšalantno lahkotnostjo in ne meneč se za posledice zavrgel več zakonov, ki jih je za stabilizacijo slovenskih javnih financ in za manj boleč izhod iz gospodarske krize predlagala odhajajoča vlada Boruta Pahorja. O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah tega nepremišljenega dejanja poslancev iz vladnih in opozicijskih vrst smo se pogovarjali z ekonomistko mag. Heleno Kamnar, generalno sekretarko vlade in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance.

Darja Radić: »TEŠ 6 je zabloda, projekt je treba ustaviti.«

Lahko samo upam, da bo prevladal razum in da bodo poslanci tovrstnim investitorjem še enkrat odločno rekli ne in zavrnili takšno izsiljevanje države. To bi bilo zelo koristno za Slovenijo.

Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«

S to odločitvijo sem se gotovo distanciral od stranke SDS. Nikoli tudi nisem bil član te stranke. Je pa res, da sem z njo sodeloval pri programskih zadevah, tudi kot minister za javno upravo. O možnosti, da bi šli na volitve s svojo ponudbo, smo v skupini tako imenovanih resetatorjev razmišljali že kar nekaj časa, vendar nam ni nikoli uspelo sprejeti dokončne odločitve. Ko je ta čas napočil, ko smo izvedeli, da so predčasne volitve pred vrati, smo o tem ponovno razmislili. Odločitev ni bila lahka, vsi imamo družine in službe, vemo, da nam osebno izlet v politiko prinaša več škode kot koristi. Smo pa ocenili, da je to za Slovenijo potrebno.

Dr. Rastko Močnik: "Prebudili so se srednji razredi"

Z dr. Rastkom Močnikom, rednim profesorjem sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki z orodji marksistične analize razčlenjuje družbeno dogajanje, pogosto pa je tudi aktivist v prvi bojni liniji upora proti kapitalizmu, smo se pogovarjali o moči in dometu “jeznih”