Dr. Neža Kogovšek Šalamon: »Ko neki narod ustvarja svojo državo, državotvornost izkaže s tem, da je sposoben spoštovati pravice vseh, ki živijo na ozemlju te države.«

Neža Kogovšek Šalamon nosi s seboj na stotine zgodb izbrisanih, vedno jih bo nosila. Na Mirovnem inštitutu vodi projekt pomoči izbrisanim v njihovem boju za popravo krivice, ki jim jo je storila Slovenija pred dvajsetimi leti. Lani je na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala prav na temo izbrisanih. Pojasnjuje, kdo je sodeloval pri izbrisu, kakšne so bile njihove vloge, in se čudi cvetočim političnim karieram, ki so jih v nadaljnjih dveh desetletjih ti politiki naredili. Za izbrisane, pravi, se bo borila do zadnjega.

Dr. Marjan Senjur: »Ne se igrati z javnim sektorjem. Z njim stojimo ali pademo, rastemo ali zaostanemo.«

Grčija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo v evroobmočju. Za take države je prevladujoči menjalni tečaj evra previsok in država je zato izvozno nekonkurenčna. Kopiči se plačilno-bilančni primanjkljaj. Po drugi strani je v evru prevladujoča obrestna mera za tako država prenizka. Zato nastane tendenca zadolževanja in zmanjšanega varčevanja. Evroobmočje je makroekonomsko gledano za take države, kot je Grčija, nestabilno okolje, ki jo povrh tega dela nekonkurenčno. Tudi Slovenija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo in je zato potencialno izpostavljena istim nevarnostim: nestabilnosti in nekonkurenčnosti. Po drugi strani pa je evro za Nemčijo, kot veliko in nadpovprečno razvito državo, idealno makroekonomsko okolje. Ta nesimetričnost je temeljni problem evroobmočja. Grčija ni v težavah samo zaradi svojih subjektivnih slabosti. Njene težave so tudi objektivno pogojene. Podobno velja za Slovenijo: kriza je objektivno dejstvo, naša stvar pa je, da se bomo z njo soočili, vsaj tako dobro kot druge države. V krizi se običajno sprejemajo nujni ukrepi, in to pod pritiskom časa in velike negotovosti. Zato ni smiselno kritizirati fiskalne politike v letih 2009 in 2010. Pahorjeva vlada je naredila, kar je morala in kar je mogla. Drugače ni šlo. Ne smemo pozabiti, da je imela Slovenija negativno gospodarsko rast samo eno leto, to je leta 2009. To ni neuspeh, nekatere države so imele negativne stopnje rasti več let. Sedanja vlada ima v letošnjem in v prihodnjem letu že več izbire, predvsem zato, ker že imamo nekaj izkušenj s krizo. Upam, da bo izbrala pravilne rešitve. Pri tem naj bo pozorna, da ne bo poglobila in podaljšala sedanje krize. To je namreč realna možnost, če bodo delovali tako, kot so govorili še nedavno.

Marijan Papež: "Ker je življenjska doba daljša in ker hočemo boljše pokojnine, bo treba delati dlje."

V bistvu ne. Podatki za leto 2011 kažejo povečanje števila upokojencev in zmanjšanje števila zavarovancev, ki prispevajo v pokojninsko blagajno. Zavod je te podatke označil za skrb zbujajoče.

Joseph A. Mussomeli: "Tožiti medije za izrečene besede se nam zdi zelo nevarno"

Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, je sam poskrbel, da ga ljudje pri nas poznajo. Če ne prej, so zanj slišali, ko se je odkrito vmešal v sestavljanje nove vlade. Danes pravi, da mu je žal za nekatere besede, do nove, desnosredinske vlade, za katero naj bi bil navijal, pa je dokaj ravnodušen. Za arbitražni sporazum pravi, da je dober, za Guantanamo si želi, da ga nikdar ne bi bilo. Na vhodnih vratih njegove rezidence visi napis, ki pravi »Moj dom je tudi vaš dom«. Napis je v arabščini.

Mojmir Mrak: »Če bi bil bankrot nadzorovan, bi bile negativne posledice za evroobmočje sicer hude, a ne uničujoče«

Ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak o pravih rešitvah za prezadolženo Grčijo

Katarina Keček: "Ko enkrat v življenju izgubiš vse, te nič več ne prestraši."

Ena izmed treh izbrisanih, katerih zgodbe so predstavljene v dokumentarnem filmu Damjana Kozoleta Dolge počitnice

2Cellos: "Imava cilj, da svojo glasbo približava čim več ljudem"

Mlada hrvaška čelista, v Mariboru rojeni Luka Šulić in Puljčan Stjepan Hauser, sta klasično glasbo doštudirala na akademijah v Veliki Britaniji. Potem ko sta bila dolgo konkurenta na številnih tekmovanjih iz klasične glasbe in tam vsak zase pobirala nagrade, sta 20. januarja 2011 na YouTubu objavila videoposnetek svoje priredbe skladbe Michaela Jacksona Smooth Criminal. Od takrat je bilo ogledov posnetka več kot pet milijonov, nastopila sta v pogovornih oddajah pri Ellen DeGeneres in Jayu Lenu, podpisala sta pogodbo z založbo Sony Masterworks, posnela album priredb znanih pop in rock komadov in na turnejo ju je povabil Elton John. Ker bosta 24. februarja v sklopu Evropske prestolnice kulture nastopila v Mariboru, smo Šulića ujeli med njunim nastopom pri Lenu in lasvegaškim koncertom z Eltonom Johnom.

Branka Zobec Hrastar: »Ivan Janša ni obtožen na podlagi indicev, ampak na podlagi številnih elektronskih sporočil, zapisov sestankov, poročil.«

Leta 2008 je Branka Zobec Hrastar dobila medaljo vrhovnega državnega tožilstva za uspešno končane »izjemno zahtevne projekte«. O njej so na tožilstvu, kjer je ustanovila in vzpostavila specializirani oddelek, pisali v superlativih. Visoka strokovnost, izjemna natančnost, doslednost ... Že ko je konec osemdesetih začela opravljati tožilsko delo, naj bi bila »znanilka novega tipa« tožilcev, so menili na tožilstvu. A ko je junija 2010, potem ko je na mizo dobila novo pošiljko dokazov iz Finske, spoznala, da bo morala korupcije obtožiti politika Ivana (Janeza) Janšo, se je zgodil preobrat. Tožilskih izjav v superlativih ni bilo več, niti uradnih popravkov neresnic, s katerimi je začel Ivan Janša braniti svojo politično kariero, v njeno škodo pa je molčal tudi Pahor. Na koncu so jo raje pustili, da gre. Zobec Hrastarjeva je zdaj odvetnica.

Aleš Gulič: "Resorno ni razloga za obstoj urada. Tudi če urad ostane, pa ne sme biti nekakšna od države financirana verska zbornica."

Sem. Ne sicer tako hitro in tako surovo. Prepričan sem bil, da se bo zgodila bolj spodobno.

Alberto Manguel: »Bralec je za vladajoče nevaren«

Rodil se je v Argentini, piše v angleščini, predaval je na univerzi v Kanadi, s knjižnico živi v francoski vasi, v ljubljanskem pogovoru za »Mladino« pa je pojasnjeval, zakaj je branje uživanje v težavnosti, kaj počnejo stoletne knjižnice sredi mavretanske Sahare, kako je pravo branje šele tisto s svinčnikom v roki, zakaj branje z zaslona vodi v atrofijo možganov, kako bralec postane subverziven za potrošniško industrijo, zakaj šole ne producirajo bralcev, skratka pripovedoval je o branju kot načinu oblikovanja osebnosti.

Jožica Boljte Brus: "»V današnjih političnih razmerah policija in tožilstvo pod istim ministrstvom ne bosta mogla dobro delovati.«

Jožica Boljte Brus je upokojena državna tožilka, ki je vodila tudi posebno tožilsko skupino. In je tožilka, ki je dosegala obsodbe za storilce gospodarskega kriminala, ko ta sploh še ni bil med prednostnimi nalogami pravosodnega sistema. Političnosti ji nikoli niso mogli očitati, zato jo sama mirne vesti drugim. Nad prenosom pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega na notranje ministrstvo je začudena in opozarja, da bo v takšnem sistemu kazenski postopek povsem odvisen od treh oseb in njihove moralne integritete – od šefa policije, šefa tožilstva in notranjega ministra.

Saša Pavček: "Verjamem v načelo: živi in pusti živeti. Sem proti kakršnikoli stigmatizaciji ljudi."

Čutim se zavezano, da z očetovo literarno zapuščino ravnam pozorno, občutljivo in spoštljivo. Kot nosilka avtorskih pravic po pokojnem očetu nasprotujem zlorabi njegovega imena in literarnega dela za ideološke in politične namene. Mislim, da bi se on sam odzval še ostreje, saj je bil zagovornik zakonika.

Veno Taufer: "V hladilniku Gorenje ni nacionalne biti, v slovenski knjigi pa obstaja."

Veno Taufer (78), od lani predsednik Društva slovenskih pisateljev, je bil rojen v predvojnem času, ko je imela kultura pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda – kot pač pri vseh majhnih narodih –, v času, ko sta bila Prešeren in Cankar osišče narodne zavesti. Brez kulture, poudarja Taufer, nas ne bi bilo. Kultura nas je ohranila skozi dolga stoletja in kulturniki so v osemdesetih letih bistveno pripomogli k odpiranju političnega prostora in k postavljanju temeljev samostojne Slovenije. Tega politiki, pravi Taufer, ki želijo ukiniti ministrstvo za kulturo, ne razumejo.

Dr. Božidar Flajšman: "V tej državi očitno poteka bitka med okoljem in kapitalom."

Pobudnik peticije proti ukinitvi samostojnega ministrstva za okolje in prostor

Svetlana Makarovič: »Če rečem sovraštvo, pomeni to sovraštvo.«

Sedela sva v kuhinji v njenem malem ljubljanskem stanovanju. Zelo skromno bivališče je to, prijetno, a skromno. Stara električna peč je brnela, zunaj pa je sijalo sonce. Sedela sva v njeni kuhinji, kadila in se čudila tistemu svetu tam zunaj. Najina tema je bila neumna. Že deset dni jo napadajo, ker je v intervjuju za Siolov portal rekla, da sovraži RKC. Oglasili so se seveda na desni, a tudi sirene na levi so zakričale: ne, besede sovražiti pa tudi Svetlana Makarovič ne sme uporabiti! Ni primerno! To je sovražni govor!

Dr. Marko Kerševan: "Denar ne pozna morale: ne moreš hkrati služiti Bogu in mamonu, svari Sveto pismo."

Dr. Marko Kerševan je eden od očetov preučevanja religije na Slovenskem. Je zaslužni profesor na Filozofski fakulteti, v svojem širokem znanstvenem opusu pa se je vseskozi ukvarjal s položajem cerkve v družbi in njenim razmerjem do družbenih pojavov in z družbo kot celoto. Njegovo delo spoštujejo celo na »drugi strani«, teolog Vinko Potočnik je na predstavitvi njegovega novega zbornika recimo dejal, da je »človek dialoga«. A to ne pomeni, da Kerševan do cerkve, predvsem do njene politične usmeritve, ni kritičen.

Dušan Semolič: "Tistim, ki se samo zaletavajo in v 21. stoletju vidijo krčenje samo pri delavcih, bomo nasprotovali."

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Dr. Darij Zadnikar: "Ljudje nimajo več niti svoje lastne realnosti"

Petnajst let je bil urednik Časopisa za kritiko znanosti, je avtor številnih znanstvenih in strokovnih besedil ter prevodov s področja politične filozofije. Dolga leta že sooblikuje politično paradigmo, ki temelji na aktivnem protagonizmu ljudi, ki so se odločili premagati sodobno izolacijo, brutalno konkurenco in bebavo potrošništvo. Prepričan je, da smo sredi globalne revolucije, ki je mnogi, zazibani v arhaične predstave o alternativah in avantgardah, niso sposobni zaznati v multitudah lokaliziranih, a hkrati globalnih bojev in prizadevanj za dostojno življenje. Zato je še vedno trn v peti marsikomu, ki služi dominantni neoliberalni religiji.

Vinko Möderndorfer: "V politiki je naivnost enaka nesposobnosti, v življenju pa je naivnost v resnici poštenost."

Vinko Möderndorfer, gledališki, filmski in televizijski režiser, dramatik, prozaist in predvsem pesnik, sodi med najplodnejše slovenske avtorje. Je pisec več deset romanov, radijskih iger, iger za otroke, znan je po uspešnih komedijah in družbenopolitičnih satirah, širša javnost pa ga morda najbolj pozna po filmih, kot sta Predmestje in Pokrajina št. 2, pri katerih je bil režiser in scenarist. Toda Möderndorfer je, kot pravi sam, najprej pesnik. V tej najintimnejši izrazni umetniški obliki je »samohodec«, saj ni nikoli sledil književnim »trendom« modernizma in postmodernizma, ki so v preteklih desetletjih zapeljali in odpeljali poezijo v hermetično posvečenost.

Marko Mršnik: »Ukrepi niso dovolj učinkoviti.«

Kot analitik pokriva Francijo, Belgijo, Španijo, Grčijo, Bolgarijo, Andoro in Albanijo. Standard & Poor’s je ena od treh najvplivnejših bonitetnih agencij in tista, ki je pred dnevi znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, tudi Sloveniji.

Intervju: Goran Forbici

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) o pobudi za razvoj nevladnega sektorja v letih 2012-2015

Jane Birkin - V šestdesetih letih tarča konservativcev, danes humanitarka

Čeprav ima za seboj uspešno kariero igralke in glasbenice, čeprav je dejavna aktivistka in kot pop ikona navdih ženskam po vsem svetu, Jane Birkin ljudje še vedno pomnijo predvsem po njeni burni dvanajstletni romanci z največjim francoskim pop zvezdnikom Sergeem Gainsbourgom. Dvajset let po njegovi smrti o njem govori ljubeče, spomini so živi in še vedno jo spremljajo njegove pesmi, ki jih bo 21. januarja prvič predstavila slovenskemu občinstvu.

Dr. Jure Leskovec: »Skozi oko spleta skušamo razumeti, kako deluje družba.«

Enaintridesetletni dr. Jure Leskovec je strokovnjak za proučevanje velikih socialnih in informacijskih omrežij, svoje znanje pa kot profesor »razdaja« na eni najbolj znamenitih ameriških univerz, na Stanfordu v Kaliforniji, kjer že tretje leto poučuje na oddelku za računalništvo. Je človek, ki se v gori podatkov, ki jih za seboj puščajo uporabniki interneta, znajde kot riba v vodi. Splet je, kot pravi, njegov laboratorij za razumevanje utripa človeštva.

Dr. Ivan Svetlik: "Socialdemokratske vrednote so po mojem prepričanju v Sloveniji prešibke"

Ivan Svetlik, uradno še zmeraj minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tako imenovane tekoče posle, je z eno nogo že nazaj v profesorskih vodah. Vrača se na Fakulteto za družbene vede, kjer bo nadaljeval delo v Centru za proučevanje organizacij in človeških virov. V preteklih treh letih smo zaradi njegovih treh reformnih zakonov imeli tri referendume – vsi so padli –, sedaj pa je na vrsti še četrti, o družinskem zakoniku. Njegov odnos do zapuščine je dialektičen. Sicer mu ni uspelo in Slovenija je sedaj v razvojni in kulturni blokadi. Je pa vendarle ogromno naredil. Tlakoval je pot boljši Sloveniji naproti, pravi.

Janez Stanovnik: "Očitno si veleposlanik želi prisilnega upravitelja"

Ne gre za ostrino mojih izjav, gre za načelnost. Govoril sem v Dražgošah in v uvodu poudaril, da so te simbol ustvarjanja slovenske suverenosti, ki jo je treba še naprej braniti. Neodvisnost smo branili in ubranili pred Hitlerjem in Mussolinijem, uprli smo se Stalinu, Miloševiću, Kadijeviću in Adžiću. Upiramo se črni internacionali, Evropski ljudski stranki, ki nam je leta 2010 poslala podobno resolucijo, kot so nam jo leta 1948 iz Bukarešte poslali kominformovci. Tudi njim smo se uprli, kot bi se morali sedaj upirati vsem poskusom vmešavanja v notranje zadeve.

Dr. Ciril Ribičič: »Prvič sem resno zaskrbljen, ali ustavno sodišče ne izgublja svoje legitimnosti in avtoritete.«

Ciril Ribičič je v svojem mandatu zagovarjal ustavno sodišče, tudi kadar je bil med preglasovanimi. Zagovarjal ga je tudi po tem, ko je ustavno sodišče zapustil, tudi aktualno sestavo. A njegove besede so iz odločbe v odločbo bolj kritične. V aktualni, o družinskem zakoniku, ne vidi nič pozitivnega. Ustavno sodišče pa se samo umika s seznama uglednih in vplivnih evropskih ustavnih sodišč, na katerega so se vpisali z odločbo o izbrisanih.

Srečko Meh

Štiri mandate ste bili velenjski župan, nato podžupan. Zakaj ste se odločili za kandidaturo v državni zbor?

Saša Lošić

Na ljubljanskem Liffu je bil predvajan tudi film Pjera Žalice Orkestar. V osnovi gre za dokumentarec o življenju in delu skupine Plavi orkestar, v resnici pa je to mozaik pričevanj o zadnji stopnji brutalne in hkrati prečudovite fantazme po imenu Jugoslavija. Film je bil na festivalu nagrajen s stoječimi ovacijami in jugonostalgiki smo se morali večji del druge polovice aktivno boriti s solzami (čeprav Loša pametno pravi, da bi bilo jugonostalgijo bolj korektno imenovati preprosto nostalgija, ker seveda ne hrepenimo toliko po Jugoslaviji kot po lastni mladosti).

Zeleno poročilo

Dokumentarec Poročilo: žbe je sicer krajši od ene ure, a je vanj nabasanih tako veliko informacij, da ga morajo nekateri gledalci za poln izkoristek gledati tudi po štirikrat. Filmov scenarist, re–žiser in voditelj Toni Cahunek je na gruvi in skoraj vsakomur dostopen način dregnil v par najočitnejših debilizmov pravne ureditve tega področja na Slovenskem. Nekje na sredi pogovora se mi je pohvalil, da je sam s prvim džojntom počakal do 18. rojstnega dneva. Nakar se je kot racionalen polnoleten posameznik odločil, da mu ta cela štimunga zelo ustreza. Med zeleno stroko in tudi med širšo populacijo je njegov film bojda naletel na tako pozitivne odzive, da je že v pripravi tudi nadaljevanje.