-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Hrvaška
Hrvaški premierki se je končno zdelo vredno objaviti datum parlamentarnih volitev. Sočasno se je v državo vrnil dolgo pričakovan begunec, nekdanji premier Sanader. In že v prvi izjavi preiskovalcem, skladno s svojim značajem, prepotentno zavrnil vse obtožbe za utajo velike količine denarja, pretkano izjavil, da komajda pozna ljudi, ki so ga v svojih izjavah obremenili. Rekel je tudi, da prvič sliši za milijonske zneske, vzete iz državnih podjetij, kajti s tem da se je ukvarjalo računovodstvo njegove stranke, in da je tako dobro vzpostavil poslovanje HDZ-ja, da sam ni imel vpogleda v poslovanje stranke. Temveč so ga, se je dalo razbrati, imeli neki drugi igralci vladajoče stranke.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Pod črto
Od Murdocha k Profumu in nazaj
Med dvema vrhovoma v angleški politični zgodovini je več kot pol stoletja, oba sta se zdela velika, vendar je zadnji, Murdochov, zdaj videti neprimerno višji in strašnejši.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Ekonomija
Voditelji držav evrskega območja so prejšnji teden na izrednem bruseljskem srečanju sklenili, kako rešiti grško in z njo tudi evropsko dolžniško krizo. Odobrili so nov sveženj pomoči iz posebnega sklada (EFSF), privolili v restrukturiranje dolgov, v reševanje pa so vključili tudi zasebni finančni sektor. Rešitve pomenijo, da so v Bruslju priznali, da Grčija ni več plačilno sposobna in da dosedanje rešitve niso pomagale. Odločitve so pokazale poti novega evropskega odločanja, najprej v krogu Francije in Nemčije, potem sledita ECB in komisija, nazadnje vse skupaj ad hoc sprejemajo še drugi. Politična improvizacija je bila pri tem popolna, sporočila zmedena in informacije protislovne. Grška dolžniška kriza je postala primer, kako EU ne more in ne sme ukrepati. Grška okužba se dejansko nevarno širi, ogroža evro in EMU ter na koncu tudi samo EU. Kaj se dogaja? Od kod ta dramatični zasuk po spektakularni širitvi unije? Kakšni so dejanski možni scenariji razvoja EU?
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Javna pamet
Terorizem si na Zahodu predstavljajo, kakor da »prihaja od zunaj«. Utelešenje tega je »islamski fundamentalizem«. Sodobna družba pa se bo morala soočiti s tem, da proizvaja nasilni ekstremizem sama. To velja tudi za islamskega, saj so se najprej radikalizirali islamski razumniki, ki so prišli v stik z Zahodom. Tipični teror, nastal v ZDA ali v EU, pa je individualni teror nad anonimno množico. Večinoma je »desni«: izvajalci se imajo za domoljube in vidijo grožnjo v prišlekih. Štejejo se za konservativce (so za Boga, vero, družino itn.). Napačno pa bi bilo meniti, da izvira terorizem Breivikovega tipa kar iz »krščanske ideologije«. Tudi mnoge pripadnike solidarnostnih gibanj in mirovnike motivira krščanstvo. Pač pa to, da se naredi za božje orodje, terorista očisti krivde in mu da moč, da prestopi etične meje, katerih spoštovanje nas dela človeške.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Kolumna
Potem ko je Angela Merkel prvič dahnila svoj da za trimestni milijardni paket za reševanje dolžniške krize, je pojedla krožnik juhe iz leče. Da je, kot je rekla v nekem intervjuju, po tistih vrtoglavih milijardah napravila nekaj normalnega.
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Uvodnik
Nekdanji in že za morebitno prihodnjo vlado oklicani minister za javno upravo Gregor Virant bi moral ob branju avstrijske obtožnice zoper kriminalce, sicer svoje politične prijatelje, s katerimi je sedel v eni vladi in namerava sedeti tudi v prihodnji, če bo do nje prišlo, močno zastriči z obema ušesoma. Tam v Avstriji v zasebni banki namreč sedi res vesten uslužbenec, ki je nemudoma opazil kriminalno družbo, ki je poskušala v zakonite bančne poti denarja stisniti več sto tisoč evrov provizij. Lahko bi ga obiskal v Lipnici in mu čestital, na primer. A malo verjetno je, da si gospod Emil Czernetz želi Virantove čestitke. Virant pač ves čas stoji ob strani tistim domnevnim kriminalcem, katerih rabuko je Czernetz prijavil šefom, ti pa kriminalistom. Ni izključeno, da bi Czernetz to Virantovo dejanje razumel kot grožnjo in jo prijavil policiji.
Iskanje brez piškotkov ni možno
