-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Ekonomija
Spektakularno poletno srečanje Merklove in Sarkozyja v Parizu ni prineslo nobenih presenečenj. Pomeni zgolj nov kamenček v zbirki slabih novic letošnjega avgusta. Bonitetni zdrs ZDA, poglabljanje dolžniške krize v EU, kolaps na finančnih trgih so le zunanji znaki. Za njimi stoji ohlajanje realnega gospodarstva in morebitni zdrs v drugo recesijo, v ozadju pa tičijo naraščajoča ekonomska negotovost, vedno večji politični kaos in očitno razpadanje dosedanje povojne politično-ekonomske arhitekture sveta. Najbolj pa zbuja skrb, da vedno znova izgubljamo priložnosti za prave kratkoročne rešitve, zadevajoče srednjeročne reforme in odrešujoče dolgoročne spremembe. Zahodni svet se vrti v prazno, manjka pravih ekonomskih idej in pogumnih političnih nosilcev.
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Javna pamet
Darko Štrajn je v imenu Liberalne akademije (LA) na mrtvilo na slovenski politični sceni vlil osvežitev s pozivom levici, naj se rekonstruira, da bo na volitvah lahko nastopila kot »alternativa neoliberalizmu, vsesplošni privatizaciji, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči in v slovenskem primeru tudi težnji h kršenju človekovih pravic, izključevalnosti, eno(topo)umnemu revanšizmu in zmanjševanju državljanskih svoboščin«. Poziv k rekonstrukciji je izziv pasivnosti, ki je zajela koalicijske stranke. Zdi se namreč, da so njeni člani že vnaprej pripravljeni na poraz in jih vse manj upa na čudež (npr. v obliki jasnega dokaza o Janševi krivdi v aferi Patria). Poziv je trezen, saj ne računa več na to, da bodo nespremenjeno politiko rešili nekakšni (baje) novi obrazi. Menjavo vodstev strank in spremenjene odnose med njimi razume kot začetek aktivne udeležbe civilne družbe pri oživitvi demokratične liberalne politike.
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Kolumna
Ljudje smo pisana druščina. Nekateri kar naprej nekaj migajo, drugi vse življenje preždijo. Nekaterim od tistih, ki so aktivni, rečemo, da so angažirani.
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Uvodnik
Ko so se v zadnjih tednih v krogih levice ponovno začele pojavljati ideje, da pa morda le gre preigrati ime Zoran Janković pri iskanju izhoda iz koalicijske, vladne in nenazadnje kar krize slovenske levice v celoti, se je to na prvi pogled zdelo popolnoma nemogoča ideja. Kot zadnja, brezizhodna ideja. Pa je res?