Heni Erceg

23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Hrvaška

Sprevrženost oblasti

Nekateri so prepričani, da gre za popolno odsotnost razuma, drugi menijo, da lahko govorimo o pretirani nečimrnosti, a karkoli že tiči za vsem skupaj, to, kar zadnje dni počne šefinja vladajoče stranke in hrvaške vlade, je podobno dobro zrežiranemu političnemu samomoru. Na obroke. Tisti hip, ko so postale javne nove skrivnosti o črnih fondih iz pogubne beležnice računovodkinje HDZ, med katerimi jih je tudi nekaj, ki se nanašajo prav na gospo Kosor, je ta nemudoma sklicala novinarje. Nato je pred kamerami med člane svoje stranke sprejela nikogar drugega kot ministra za notranje zadeve. Z razkazovanjem mišic je ubožica najbrž želela sporočiti, da se ne boji, ker tako ali tako ni nikogar, ki bi jo aretiral, saj je policijski šef odslej njen poslušni partijski tovariš. Vendarle pa gre za sprevrženost, kakršne še nismo imeli priložnost videti, saj se ta rahla politično-policijska vez utrjuje prav v času, ko pričakujemo preiskavo, ki naj bi se ukvarjala z gospo premierko zaradi financiranja dveh njenih kampanj z nelegalnimi sredstvi.

Jurij Gustinčič

23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Pod črto

Permanentna vojna

To slišim izgovoriti zelo enostavno, kot dobro jutro - javna glasila nam sporočajo, da so se talibani, tisti, ki naj bi bili uničeni že pred leti, pobrali in napadajo, kot da so šele vstopili v vojno. Pravkar so se spravili nad elitne dele Kabula, kamor so se stisnili Američani in vsi, ki sodelujejo z uradno afganistansko vlado. Pa nam mimogrede naši mediji, kot jih imenujemo, sporočajo, da so naši fantje vsi na varnem.

dr. Bogomir Kovač

23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Ekonomija

Drugačen jedilnik

Vsak septembrski teden prinaša novo zaostritev krize. IMF je v septembrskem ekonomskem pregledu svetovnega gospodarstva povsem odkrito napovedal novo recesijo, v Vroclavu so se evropski finančni ministri ponovno razšli brez dogovora, vodilni evropski politiki dajejo vedno bolj dramatične in panične izjave. Dolžniška kriza držav in fiskalna neravnotežja so v EU ušli izpod nadzora, ogrožen je sistem evra, finančni trgi pokajo po šivih, spremljajo jih borzni lomi, v bankah in podjetjih se bojijo nove recesije, investitorji in potrošniki čakajo na odrešitev. Morebitna nova recesija bo celo nevarnejša od prve. Preživeti bo morala brez velike finančne pomoči bankam in novega zadolževanja držav, na obzorju ni velike institucionalne reforme svetovnega gospodarstva, politiki nimajo odrešilnih strategij rešitve in ne obvladajo kriznega menedžmenta. Slovenija se je znašla v politični krizi v izjemno neugodnem evropskem ekonomskem trenutku. Zato morajo biti rešitve, kljub mešanju zgolj starih kart, vsaj hitre, če že ne morejo biti dobre.

Janko Lorenci

23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Kolumna

Luknja na vrhu

Prihodnost Slovenije je zelo nepredvidljiva. Taka je zaradi razburkanega mednarodnega okolja in lastnih težav. Vse se zdi krhko, lomljivo in tako, da se lahko obrne v eno ali drugo smer, a prej v slabšo kot v dobro.

Bernard Nežmah

23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Pamflet

Strahovanje

Po treh letih je premier Borut Pahor doživel nezaupnico. Nizki podpori javnosti je zdaj sledila še premajhna podpora poslancev. Toda, ali je bila takšna usoda res neizbežna? Predsednik vlade ni bil osebno vmešan v noben škandal okoriščanja, pač pa so to počeli njegovi najbližji. Klientelistični minister GG, ministrica KK, vodja njegovega kabineta, če ostanemo pri najbolj razvpitih. Posel z najemom NPU je bil kot mlinski kamen. Medtem ko je oblast poskušala zniževati penzije in plače javnih uslužbencev, ko je drastično oklestila proračun kulturnikov, ko je na vsakem koraku na vseh področjih poskušala ravnati varčno, je bila v enem primeru razsipna. Gospodu Juriju Pogačarju, znancu ex-ministrice Katarine Kresal, je omogočala, da vsak mesec zasluži več kot 10.000 evrov, obenem pa z oddajanjem stavbe, ki jo ima na lizingu, v desetletju postane še njen lastnik. Nepojasnljivo.

Grega Repovž

23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Mar kdo to razume?

Načelno v življenju in sistemih velja, da imajo vedno vsaj neko temeljno logiko in smisel. S tem ne trdimo, da ta logika, ko jo preizkusi realnost, tudi vedno deluje; nasprotno, pogosto se izkaže za napačno, delno uresničljivo, zgrešeno. A načeloma človek ne deluje le sledeč svojim trenutnim vzgibom in čustvom, ampak z vsaj nekaj elementarnega razmisleka, analiziranja morebitnih posledic in z upoštevanjem preteklih podobnih ali enakih situacij.