Heni Erceg

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Hrvaška

Hrvaška, središče sveta

Med Hrvati je zelo razširjeno prepričanje, da je politika umazan posel, da so vsi politiki po vrsti brezdelneži, dobro plačani za to, da nič ne počnejo, in poleg tega še korumpirani. Potem pa jih kar štiri tisoč petsto kandidira na volitvah, vsi upajoč, da se bo prav njim nasmehnila lepša plat političnega poklica oziroma lagodno življenje z odličnimi prejemki in potem še nesramno visoka parlamentarna pokojnina. Tako so se tekmi za parlamentarne stolčke pridružili najrazličnejši norci in čudaki, sama kampanja pa je zaradi tega še bolj brez vsakršnega smisla.

Jurij Gustinčič

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Pod črto

V objemu dobrih sosedov

Ali še čutimo bližino sosedov, kar štiri imamo? Skupaj z nami lezejo iz lukenj socializma in kapitalizma, lahko bi rekli, da smo same buržoazne dežele, če uporabim izraz, ki se mu dandanes izogibamo, čeprav je primerljiv.

dr. Bogomir Kovač

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Ekonomija

Pred dnevom odločitve

Nekaj dni pred končnim političnim obračunom predčasnih volitev so reči razmeroma jasne. Dvajset političnih strank, novih list in gibanj je to politično jesen vendarle malce pretreslo slovenski politični trg. V ospredju sta Janševa SDS in nova Jankovićeva Pozitivna Slovenija, sledita Pahorjeva SD in Virantovi, nekakšna podvojitev stare in nove strankarske naveze. Potem je tu Erjavčev Desus in še kdo, kjer je očiten vzpon NSi in zelenih. Kot pri formuli ena, ko si mesta pred začetkom dirke delijo v verižnem zaporedju rdeči biki in stari mclarni. Predvolilna bitka je bila kakovostnejša kot pred tremi leti. Toda še vedno smo daleč od kredibilnih predlogov, kako rešiti dolžniško in gospodarsko krizo, prenoviti demokratični deficit bolne strankokracije in se rešiti čudaških političnih krjavljev, ki se ponujajo kot odrešujoči voditelji.

Janko Lorenci

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Kolumna

Na razpotju

Slovenija je po mnogih opisih sredi splošnega nazadovanja. V tem je nekaj resnice in nekaj pretirane črnogledosti. Zanesljivo pa smo v skrajno občutljivi, skrajno ranljivi fazi. Toliko bolj, ker je v krizi tudi zunanje okolje. Volitve v takem času so še pomembnejše kot sicer. Državo je mogoče ohraniti v znosnem stanju ali pa jo še bolj zavoziti, in to dolgoročno.

Bernard Nežmah

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Pamflet

Do zadnjega diha

V predvolilnih spopadih kandidati vlečejo še poslednje adute. Predsednica LDS Katarina Kresal je dobila kakšno TV minutko zgolj s tem, da je medijem potožila, da so ji cenzurirali reklamni oglas, na katerem se poljubljata dva geja. In poantirala, da je na pohodu konservativnost, ki se ji lahko zoperstavi samo njena stranka. Domiselna provokacija, vendar z izrabljanjem gejev za lastno promocijo. Kaj bi namreč človek pričakoval od libertine stranke, če ne, da bi postavila deklariranega geja za ministra, ali pa ga poslala na volilno soočenje, na pa da mu odmeri mesto v reklamni kulisi. Tako kot če bi ameriški demokrati ne kandidirali Baracka Obame za predsednika, ampak bi ga porabili v propagandnem posnetku, kjer skoči v mondeni bazen poln petičnih belcev.

Grega Repovž

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Permanentna politika izrednih razmer: Statisti

Največja neumnost letošnjega leta so predčasne volitve. Za predčasne volitve se je odločila koalicija SD, Zaresa in LDS. In ne zanima nas, koliko je kateri izmed njih kriv za to, to kupčkanje naj opravijo sami. Zaradi padca vlade je Slovenija na ravni ekonomskega ugleda izgubila več kot zaradi padca pokojninske reforme. Ni pa nepomembno, da je scenarij tega filma napisal Janez Janša s svojo permanentno politiko izrednih razmer. Da so se veljaki drugih strank tudi tokrat odločili, da bodo v njegovem filmu igrali statiste in tudi stranske vloge, je njihov problem.