-
Sredi tekme se je mlad nogometaš sesedel v travo in popolnoma zlomljen zajokal. A z vsako njegovo solzo je bilo divjaško dretje s tribun stadiona v Pulju še glasnejše, navijači Dinama, ki so prispeli iz proevropske hrvaške prestolnice, pa so vse bolj vneto in z vse odločnejšimi kretnjami oponašali opice. Šlo je za še enega v vrsti odvratnih rasističnih izpadov, s kakršnimi se nogometni navijači na stadionih širom po Hrvaški izživljajo nad mladim temnopoltim igralcem Istre, ki je v Pulj pred nekaj leti prišel iz Kameruna. Henry Belle je mislil, tako pravi, da je prispel v »normalno državo«, v kateri takšnega fašizma ni več, in se zdaj sprašuje, »mar je res mogoče, da so to navijači iz prestolnice države, ki naj bi kmalu postala članica Evropske unije«.
-
Nova vlada je socialne partnerje na prvem sestanku ekonomsko-socialnega sveta seznanila z načrtovanimi koraki fiskalne konsolidacije v letu 2012, želi si socialni pakt do leta 2017. Janševa namera je politično logična in sprejemljiva. Družbeno soglasje je pogoj za učinkovito reševanje razvojnih problemov. Tu se partnerji strinjajo, razlike tičijo v vprašanju, kako prerazdeliti stroške krize. Pomeni fiskalna konsolidacija manj socialno državo, bomo reševali banke na račun podjetij, bodo zapitek bogatih in brezbrižnih elit na koncu plačali delavci in upokojenci? Ključna ne bo zgolj kredibilnost ekonomskih rešitev, temveč raven političnega zaupanja, da je nova administracija drugačna od stare Janševe politike.
-
Vse odkar so se drugouvrščeni na zadnjih parlamentarnih volitvah oklicali za prvake in si razdelili vojni plen, živim v tihi grozi ter tesnobnem pričakovanju neizbežnega dne, ko se bo naš najnovejši zunanji minister med tem ali onim hiperprotokolarnim dogodkom pomenljivo odkrehal, pomežiknil s tisto mešanico navihanosti in samovšečnosti, kakršno sicer vidimo le ob belih špricerjih v upokojenskih klubih, ter intoniral znamenite uvodne besede: »Moham hečt, da ...« In nato bo povedal šalo. Slovenska prepoznavnost v svetu bo dobila nov udarec in le upamo lahko, da ministrov hec ne bo potekal približno takole: »Ejga no, gospa Merkel, spravite se dol s tistega tepiha, ne morete vendar v štiklah hodit po tepihu, ki je stal 150 jurjev, prmejduš nazaj!«
-
Kdo je (bo) predsednik države Slovenije, ni najpomembnejša stvar na svetu, vseeno pa tudi ni. Od predsednika se pričakuje mirna avtoriteta, občasno nastavljanje zrcala družbi in politiki, izrekanje o posamičnih velikih vprašanjih. Pričakuje se tudi distanca do strank, vendar ne politična brezbarvnost in pasivnost. Tak predsednik je odveč. Potrebna je živa politična osebnost, po možnosti nekakšna korekcija, kar negacija siceršnje politike, tega ceha klavrnega slovesa.
-
Ker se je državljan izogibal plačilu 124 evrov dolga, so mu na dražbi za smešno majhen znesek prodali hišo. Ob tem drakonskem primeru sodniki pravijo, da je bilo vse po zakonu, da naj reč velja za zgled, kako se ne splača izmikati plačilom dolga.
-
Kot je Zoran Janković v resnici napovedal pred volitvami, a takrat je šlo pač za državne volitve, za tisti trenutek, zato je bilo večini vseeno, kaj napoveduje za primer neuspeha, se po neuspelem naskoku na državno oblast vrača na položaj župana prestolnice. Zelo verjetno bo izvoljen.
Iskanje brez piškotkov ni možno
