-
27. 4. 2012 | Mladina 17 | Uvodnik
Da je Janez Janša danes predsednik slovenske vlade, Slovenija pa sredi ostre družbene preobrazbe, oblečene v protikrizne ukrepe, je posledica odločitev in ravnanj treh ljudi in njihovih najbližjih sodelavcev. Gregorja Golobiča, Katarine Kresal in Boruta Pahorja.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Ihta
Predstavljajte si, da smo v resničnostnem šovu. Saj veste, v takem, ki postavlja tekmovalce pred težavne in nevarne naloge, včasih pa jih s tem, ko jih sili, da goltajo črve, prašičje danke, modrovanja neoliberalnih ekonomistov in podobno svinjarijo, tudi krepko ponižuje. Predstavljajte si, da se mora tekmovalka spoprijeti z nalogo, ki bo odločila, ali bo prejela nagrado v neverjetni višini 622 evrov. (Ne smejte se, ob tolikšnem vrtoglavem znesku postane upokojenec tako bogat, da ne potrebuje rekreacijskega dodatka.) V ta namen pa se mora tekmovalka odločiti, s katerim od predstavljenih kekcev bo šla, hm, na večerjo.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Hrvaška
Koliko fašizma? – te dni se na Hrvaškem evocira pred leti objavljena analiza Rastka Močnika, s katero je hotel dokazati, da se fašizem lahko uspešno ohranja tudi v domnevno antifašističnih družbah. Toda izkoreniniti ga vsekakor ni mogoče zgolj z golimi prepovedmi njegovih manifestacij, kot je hrvaška vlada napravila z nedavnim zborovanjem evropskih neonacistov v Zagrebu. Prepovedati je sicer najlaže, seveda pa tudi najbolj neumno, prepoved je vedno dokaz nemoči, posebej v državi z dvema obrazoma, enim antifašističnim za zunanjo, evropsko uporabo in drugim, domačim, zamazanim, ki že desetletja zrcali trdovratni fašizem.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Ekonomija
Pred dobrim tednom so imeli na nacionalni televiziji velike povolilne intervjuje Janša, Janković in Pahor. Namesto odrešitve so povzročili še večjo zaskrbljenost. Janša je vsevprek slikal zunanje in notranje grožnje krize, da bi prikril politično polomijo svojih ukrepov. Janković je sicer ponujal najustreznejšo ekonomsko strategijo, toda z zmedeno opozicijsko politično presojo. Pahor pa je kot vedno predvsem nastopal, brez prave vsebine in s pogosto napačnimi sklepi. Politično soočanje je bila plehka napoved prihodnjega političnega spopada.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Kolumna
V Nemčiji je pet vodilnih ekonomskih inštitutov, dva od njihovih petih šefov pa sta se javno pokesala svojih neoliberalnih prepričanj. Financial Times Deutschland je zapisal, da stara pravila o vitki državi, o tem, da imajo trgi vedno prav, da je treba davke v recesiji znižati, danes delujejo groteskno. Na Harvardu so študenti družno odkorakali s predavanja vplivnega ekonomista Gregoryja Mankiwa, nekoč Bushevega svetovalca. Konservativni Frankfurter Allgemeine v seriji prispevkov piše o odvisnosti politike od financ, ki ogroža demokracijo. Velika večina ekonomistov na Zahodu nasprotuje radikalnemu enostranskemu varčevanju, ki ga, sledeč logiki neoliberalnih gesel, vodijo vlade.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Pamflet
Po dvajsetletnici slovenske državnosti si marsikdo zastavlja vprašanje: ali smo sanjali o takšni državi? Bridki trenutek, toda v sebi še vedno spodbuden. Ob dvajsetletnici Titove Jugoslavije si ljudje niso postavljali takšnih vprašanj. Seveda bi lahko oporekali, češ da so bila takrat zlata leta socialne države. Toda, ali to sploh drži? V šestdesetih, torej v najbolj liberalni epohi starega režima, je iz države emigriralo več kot milijon ljudi, ki so si našli delo zunaj domovine. Zmagovalci nad nemškimi okupatorji so množično drli v poraženo Nemčijo kot gastarbajterji, kjer so z delom zaslužili deset krat več kot doma. Čisti paradoks: iz dežele, kjer je na oblasti delavski razred, delavci množično bežijo v državo kapitalistov, kjer izkoriščajo zaposlene.