-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Hrvaška
Niti pri najboljši volji ni mogoče reči, da vedo, kaj delajo. Po vseh kazalcih resne krize se Hrvaška uvršča v prav nič ugledno družbo držav z visokim tveganjem možnosti za bankrot, pa vendar je videti, kakor da njeni voditelji hibernirajo v precepu med socialnimi načeli, ki jih razglašajo, in neizprosnimi neoliberalnimi zahtevami Evropske unije. Socialdemokrati se tako preprosto ne znajdejo, zato vladajo v glavnem z agresivnimi odloki in nedopustnim prezirom do delavstva, sindikatov in srednjega sloja prebivalstva. Do vseh tistih torej, ki naj bi – po možnosti brez ugovarjanja – prevzeli najtežje breme krize. In tako se, kot se pogosto dogaja, lastna nesposobnost prikriva z grobo bahavostjo, neprestanim kadrovanjem, izjemno strogo partijsko disciplino in s kaznovanjem vsakega, ki bi hotel, četudi le za malenkost, popraviti smer tega sopihajočega vlaka. Čeprav je vlada izključno politična in brez pravih strokovnjakov, vendarle praviloma zavrača ali zmanjšuje pomen kakršnegakoli strokovnega nasveta, saj ga doživlja izključno kot grožnjo svoji popolnoma nepredvidljivi strategiji izhoda iz krize. Pri tem so premierovi najpomembnejši sodelavci napadalno in že kar neokusno napovedali vojno delavcem in sindikatom, ne izbirajo pa niti sredstev za obračun s sodelavci v sami vladi, s tistimi redkimi, ki svojega dela niso vzeli zgolj kot vsebinsko izpraznjeno politično funkcijo.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Ekonomija
Evropski politični vrh konec junija naj bi ponudil težko pričakovano rešitev za evropske težave. Po usodnem 17. juniju 2010, ko so politiki zmagoslavno potrdili strategijo reševanja evropske krize, je vse videti veliko slabše. Zadolženost držav se poglablja, kriza se širi na banke, število držav, ki računajo na evropsko pomoč, se povečuje, pada zaupanje v evro, stresa se celotna zgradba EU. Evropska protikrizna politika je doživela popoln neuspeh. Politiki so kupovali čas in nevede zapravili skupen evropski projekt in zaupanje ljudi. Cena preživetja EU je zato vsak dan višja, in ko bo padel zadnji ekonomski plačnik, bo te politične blasfemičnosti konec.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Ihta
Hvala bogu, minilo je: minil je vročinski val in minile so proslave, na katerih niso mahali z rdečo zvezdo, zato pa so udrihali z biči, opletali z jeziki in razkazovali neznanje. Kajti kot vemo tisti, ki nismo obramboslovci – za primer, da ne vem, pa mi je na Rožniku med praznovanjem kresnika zadeve pojasnila še Živa Vidmar, Josipova hči –, rdeča zvezda nikoli ni bila simbol komunizma; to sta bila srp in kladivo, ki so se jima komunisti ob podpisu dolomitske izjave na izrecno zahtevo Edvarda Kocbeka za potrebe OF začasno odpovedali. Rdeča zvezda ima torej več zveze z »njihovim« Kocbekom kot z »našimi« partijci in ni nas vodila v svinčene čase, ko smo še imeli službe, šole ter bolnišnice, temveč nas je zgolj reševala pred okupatorji; potem pa ti Janša tvezi nekaj o dvanajsterih rumenih zvezdah EU in četverokraki severni zvezdi Nata … Kaj je z mestom predsednika vlade, da vsakdo, ki ga zasede, začne pri priči kvasiti neslanosti? Še malo, pa bo cvetličil kakor Pahor.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kolumna
Začelo se je otipavanje v zvezi z reformo trga dela. Delodajalci so z vladnim predlogom zadovoljni, sindikati so sumničavi. Prvi trdijo, da je delovna zakonodaja toga in tako rekoč onemogoča odpuščanje. Dajte nam proste roke, pa nam bo vsem boljše, pravijo z nepričakovanim smislom za humor. Toda trg dela je že zdaj prožen; o tem pričajo visoka brezposelnost, razširjena prekarnost, najrazličnejša izigravanja zaposlenih. In že zdaj je mogoče odpuščati tudi trajno zaposlene, le da se mora delodajalec za to malo potruditi.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Pamflet
Na državno proslavo ni bilo povabljeno nekaj deset praporščakov z rdečo zvezdo. Odzivi večine političnih strank, številni medijski prispevki in pisma bralcev so se vrstili iz dneva v teden. Vladajoči stranki SDS so očitali voljo do moči, prilastitev državne proslave, predsednik Danilo Türk jo je indirektno obtožil, da poskuša prikrito monopolizirati oblast, eden za drugim pa so nejevoljni zahtevali opravičilo.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Uvodnik
Zdaj ni več nobenega dvoma: Janez Janša se je odločil, da bo izvedel veliko čistko. Pa ne mislimo kadrovsko čistko (tudi to seveda), ampak čistko v glavah in spominu. Tega ne trdimo zaradi izganjanja praporov in obscene proslave. Tudi ne zaradi izgona narodnega heroja Franca Rozmana Staneta s pročelja vojašnice v ljubljanskih Mostah.
Iskanje brez piškotkov ni možno
