-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Ihta
Nekoč pred davnimi časi je bilo vsaj v pravljicah vse jasno. Kralji so bili vedno modri, princeske lepe, vitezi pogumni, tretji sinovi ovdovelih mater bedački, ki so nazadnje premagali viteze, se oženili s princesko in postali kralji, ministri (ti so pozneje evolucionirali v politike) pa so bili bodisi togi in birokratski bodisi pretkani in spletkarski. A pomembno je, da so vsi pazili na oliko, v javnosti pa so se trudili, da bi bili videti boljši, kot so bili v resnici. Seveda so počeli svinjarije (zlasti ministri, ki so pozneje evolucionirali v politike), a pred svetom so poskušali to skriti, to pa najbrž pomeni, da so se globoko v sebi zavedali, kako sprijena so njihova dejanja, in da niso želeli, da bi ta postala obče veljavna etična norma. Tako so na nekakšen sprevržen način vsaj s svojima hinavščino in pretvarjanjem per negationem utrjevali kategorični imperativ ter do človeka prijazno moralo; včasih sta celo hinavščina in pretvarjanje boljša kot nič.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Ekonomija
Državni zbor je na julijski seji soglasno sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) o nepošteni poslovni praksi podjetij in sprememb v njihovih računovodskih izkazih. Politično so dosegli nenavadno soglasje, kar vzbuja sum, da ekonomsko česa niso razumeli. Ustanavljanje podjetij sodi med temeljna merila svobodne podjetniške iniciative, nove zahteve novele pa to zamejujejo. Zveni nenavadno. V času, ko neoliberalizem še vedno kroji protikrizno ekonomiko države, novela ZGD-ja spreminja domala Arhimedovo točko politike konkurenčnosti in podjetništva. Očitno gre bolj za politično hipokrizijo in ekonomsko nevednost kot za pravi političnoekonomski obrat, moraliziranje brez prave poslovne katarze. Za fantazmo sprememb brez pravih premikov.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Kolumna
Fotografije in karikature Frau Merkel, ki jih objavljajo po Evropi, postajajo grše in grše. Nemčija zbuja vedno več jeze in strahov.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Pamflet
39 stopinj C in več. Vladne službe v dobrobit ljudstvu napovedujejo oranžne alarme. Usodna fatalnost, kjer ni kaj storiti. Res? Idealna knjiga za najbolj pasje od pasjih dni je monografija profesorja Nikole Viskovića »Stablo & čovjek«. V njej navaja nebroj podatkov o pomenu dreves: v pariških četrtih okoli Bolonjskega gozda namerijo 20 odstotkov manj prašnih delcev, še bolj pomenljivo pa je, da tri velika drevesa, ki senčijo hišo, za polovico zmanjšajo potrebo njene umetne klimatizacije. Ameriški okoljevarstvenik Charles Little je še radikalnejši: stroški sistematične zasaditve dreves po mestih bi se poplačali s prihranjeno elektriko za klime.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Dva leva
Sliši se skoraj melodramatično, a vendar. Evropa umira. Postopoma, vendar gotovo. Prišla je v situacijo, ko nihče več ne ve, kaj z njo početi. Kakšno perspektivo ji podati. Namreč politični, združeni Evropi. Nihče si o Evropi več ne dela iluzij. A ravno iluzija in idealna predstava sta nujni, da bi Evropa ostala. In to je problem. Vendar pa ni ključni problem, da v njo ne verjamejo tisti, ki jo vodijo in usmerjajo, problem je, da v Evropo ne verjamemo mi. Evropejci.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Uvodnik
Pretekli teden je prek britanskega Guardiana svet obšel posnetek nemške kanclerke Angele Merkel, ki je v živem nastopu na televiziji v jok spravila priseljensko deklico. Ta je izrazila željo, da bi njena družina dobila možnost legalno in trajno ostati v Nemčiji, Merklova pa nanjo ni odgovorila pritrdilno, ampak je poskušala nekako postaviti stvari v kontekst pravil glede priseljevanja v Nemčiji, ki ne more sprejeti vseh, ki si to želijo. Seveda se je na Merklovo in Nemčijo vsul plaz ogorčenja v smislu, poglej jo, trdosrčno babnico. Nesreča je hotela, da je posnetek svet obšel le nekaj dni po krvavem zaključku pogajanj z Grčijo, ki jih je Merklova odvodila z železno voljo in srcem.
Iskanje brez piškotkov ni možno
