• Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Dva leva

    Turek iz mokrih sanj

    Turška policija je le nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami s solzivcem in vodnim topom vdrla na sedež medijske skupine Koza-Ipek, kritične do vlade ...
    Policijsko akcijo, med katero so policisti v zgradbo vdrli s pomočjo motorne žage, sta v živo prenašali televiziji iz medijske skupine Bugun in Kanalturk …
    Na televizijskih posnetkih je videti poslanca CHP Mahmuta Tanala in Tarika Torosa, kako se pogajata s policijski načelniki, ki so poskušali prekiniti prenos v živo. »Dragi gledalci, ne bodite presenečeni, če boste v naslednjih minutah videli policiste v našem studiu,« je dejal Toros.
    — Turška opozicija pozablja, da se je Erdogan na vojaški puč začel pripravljati že dovolj zgodaj(STA, 28. 10. 2015)

  • N'toko

    N'toko

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Žive meje

    Kako ponočevati in druga razredna vprašanja

    Med vso pozornostjo, ki je je bila v zadnjih mesecih razumljivo deležna Tovarna Rog, se zdi, da je njena velika sestra Metelkova postala za medije tragično nezanimiva. Če jo je že kdo omenil, je ta kvečjemu služila kot primer pridnega skvota, ki naj bi bil zgled ostali družini. Kje so časi, ko so ji nepremičninarji grozili z bagri in so specialci v kotih iskali molotovke? Očitno se je z leti iz temačnega zavetišča ljubljanskega podtalja, ki je pri spodobnih meščanih zbujala strah in trepet, spremenila v samoumevni del mestne pokrajine, ki nikogar ne moti in s katerim se župan celo rad pohvali. Je Metelkova res postala boemski raj za mlade turiste, »kjer se najde nekaj za vsakogar«, kot jo opisuje Lonely Planet? Bo kmalu dvigala ceno nepremičnin v okolici, namesto da bi jih zbijala? Se tam sploh še dogaja karkoli radikalnega, nevarnega ali – bog ne daj – političnega?

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Obet mogočega

    Dolgoročni trendi v zaposlovanju se ne spreminjajo že zadnjih 20 let. Vse manj je zaposlitev za manj kvalificirane, bolj izobraženi in usposobljeni pa so na trgu prisiljeni sprejemati zaposlitve, za katere imajo presežno znanje in napačne kvalifikacije. Vse to se dogaja zaradi tehnoloških sprememb in vpetosti v danes že globoko globalizirano svetovno ekonomijo. Nobena vlada doslej ni zmogla temeljnega razmisleka o tem, kam usmeriti državno ekonomijo ali kar državo v celoti. Turizem ostaja na primer neverjetno rastoča panoga, ena redkih, ki po vsem svetu zmore ustvarjati vse večjo dodano vrednost in katere obseg se ves čas povečuje. Šele uspeh mestne občine Ljubljana, ki je v zadnjem desetletju iz prestolnice naredila nepričakovano turistično meko, je državni politiki dal misliti vsaj na tem področju. Zadnja vlada je nakazala, da vsaj delno razume pomen turizma, ko se je odločila turistične zmogljivosti v lasti družb Sava in DZS reševati oziroma ne prepustiti stihijskemu razpadanju.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Kolumna

    Ujetniki

    Podnebna kriza je že tu, piše G. Montbiot v Guardianu. To potrjuje množica podatkov, zgovorno na primer ta, da je bilo 15 od 16 doslej najtoplejših let v 21. stoletju. Kriza okolja je eksistenčna kriza človeštva, s katero rinemo v apokaliptično stanje, v katerem ne bo nihče – niti bogati ne – odnesel cele kože.

  • Zadnji mejnik krize evra

    Italija in njena bančna kriza postajata sredi poletja torišče nove drame EU, nevarnejše od medijsko razvpitega »brexita«. V domala brezizhodni krizi se je znašel najstarejši bančni sistem, na politični kocki je slavni »bail-in«, zalomilo se je spet pri Nemčiji in evru. Bančna kriza je plod najdaljše in najgloblje recesije v italijanski ekonomski zgodovini, pa tudi težav bančnega sistema. Renzijeva vlada politično zavrača nova bančna pravila, nasprotuje jim tudi guverner Visco (Banca d’Italia). Hkrati si EU politično-ekonomskega zloma Italije ne more privoščiti. Zato je Italija zadnji mejnik krize evra. In dobra učna lekcija tudi za Slovenijo.