Maja Novak

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Ihta

O nagradah in tem,  kar pride pred njimi

Vroče je – a če mediji ne bi ves čas poročali (zgolj) o vremenu, tega seveda ne bi opazili –, pripeka pa ima včasih tudi do oči neprijazne posledice. Če naj parafraziram velikega misleca in nesojenega člana odbora ZN za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča: »V vsej zgodovini človeške rase ni bilo ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke ali izumiteljice – ne moškega, ki bi mu kratke hlače in natikači pristajali.«

Heni Erceg

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Hrvaška

Hrvaška puška

Kaj počnejo Hrvati, ko je zunaj neznosnih 40 stopinj? Mislite, da so, medtem ko vročinski val tali asfalt in povzroča najrazličnejše nevarne neprijetnosti, doma, za zaprtimi naoknicami, v klimatiziranih prostorih? Motite se, Hrvati so bojevit narod, ne bojijo se niti veliko hujšega sovraga, kot je ta peklenska vročina, zato so te dni, oviti v domoljubje kot v nekakšen nepremočljiv dežni plašč, množično drli v mestece Knin, na mitski kraj mogočne zmage nad srbskim okupatorjem. Tam so že dvaindvajsetič proslavili obletnico Nevihte, osvobodilne akcije, s katero je bil v borih treh dneh osvobojen velik del okupirane Hrvaške. V borih treh dneh? Takrat, leta 1995, so se vojaški izvedenci po svetu čudili, kako je to mogoče. Kako ne bi bilo, saj je bila to »osvoboditev« ozemlja, kjer srbske vojske ni bilo več, ostala sta le peščica vojakov in del domačega srbskega prebivalstva. Kljub temu se ta pohod po zapuščenem ozemlju imenuje junaško dejanje, čudežna vojaška akcija, med katero je Hrvaško zapustilo približno 250 tisoč njenih državljanov srbske narodnosti, nekateri izmed tistih, ki so ostali, pa so vero v hrvaško državo plačali z glavo.

dr. Bogomir Kovač

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Ekonomija

Pogajanja o izstopu

Dobro leto po usodnem britanskem referendumu o izstopu iz EU ostajata London in Bruselj zavita v meglo. Pogajanja so se začela, nobena stran pa nima jasnih stališč, kako izpeljati ločitev in do kdaj. Možnosti niso velike. Novega referenduma ne bo, Westminster je po letošnjih predčasnih volitvah brez prave moči. Med različnimi »brexiti« je kaotični izstop trenutno še najrealnejša podoba razmer. Britanci so nedvomno v slabšem položaju kot pred letom dni, EU se zdi po vrsti porazov populističnih strank močnejša. Toda politična kriza se na obeh straneh stopnjuje, zato so vse izbire za zdaj slabe.

Janko Lorenci

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kolumna

Prevzgoja

Dobro bi bilo, da Pahor ne bi še enkrat postal predsednik države. Ker je škodljiv, zlasti z različnimi imenovanji v svoji pristojnosti. Ker funkciji jemlje avtoriteto, te pa tej družbi zelo primanjkuje. Ker družbe ne zmore usmerjati ne vrednotno ne intelektualno. Ker je predvsem igralec, ki išče trenutnemu občinstvu najbolj všečno obliko nastopa. V njem je zelo malo neponarejenega – vse se prilagaja okoliščinam, prilagaja zato, da lahko ostane na vrhu.

Vlado Miheljak

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Dva leva

Za kocino več

Vnaprej je jasno, da vihar ni nastal, ker se je nekdo svobodno izrazil. Do stampeda tudi ni prišlo samo zaradi feministk. Če bi bilo to res, se podoben vihar ne bi dvignil, ko sem objavil, da je malomarna in nesposobna slovenska birokracija dopustila, da so se v Sloveniji zgodili požari. Tornado se je nasprotno zavrtinčil, ker kontrolirani mediji hočejo nekaj vnaprej preprečiti. Jasno, preprečiti hočejo, da bi kandidiral na prvih ali na drugih volitvah ...
— Dr. Boštjan M. Zupančič o tem, kaj so pravi motivi njegovih provokativnih izjav (Požareport, 7. 8. 2017)

Grega Repovž

11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Ne le simbolno nasilje

Razumnemu človeku se zdi prav neverjetno nazadovanje, ki ga v zadnjih letih doživljajo zahodne družbe na področju ženskih pravic. Vpogled v medije v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bi razkril neprimerno svobodnejšo obravnavo žensk in ženske seksualnosti, kot ga izkazuje današnji neokonservativni svet. Golota in osvobojenost družbenih spon sta bila nekaj, kar se je zdelo za vedno izbojevana bitka – nekaj, o čemer nikoli več ne bomo razpravljali. Družbe so se sicer nato počasi lotile vprašanj dejanske enakopravnosti žensk v družbi in dejanske enakopravnosti do danes še nobena družba ni res dosegla. Kljub temu da je bila evropska družba progresivna in napredna, še danes evropski in nacionalni parlamenti sprejemajo zakonodajo, ki zapoveduje izenačevanje položaja žensk s položajem moških – pri čemer se največja razlika kaže še vedno pri višini plač.