• Heni Erceg

    Heni Erceg

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Hrvaška

    Ni vse v nabojih

    Kopica ljudi se zdaj čudi opaznemu razraščanju nasilja, analizirajo ga in sociološko modrujejo o pojavu, posebno izrazitem v Splitu – kje drugje kot v mestu, ki je od nekdaj najiskrenejše ogledalo splošnih političnih razmer v državi. Pravijo, da je odgriznjeno uho ali razbiti nos dekleta, ki je poskušalo sesti v taksi, neki »gospod« pa je bil prepričan, da ima prednost on, in jo je treščil s pestjo, ali trebuh, razparan z nožem v zgodnjih jutranjih urah pred nočnim klubom, znanim po razuzdanih zabavah, v neki stanovanjski četrti … pravijo, da je vse to in še veliko drugega posledica razcveta turizma, spet še zlasti v Splitu, ponorelem turističnem središču. Kjer dan za dnem poteka vojna med taksisti, ki jih je malo morje, vsi, zakoniti in nezakoniti, pri isti skledi, zato pojejo pesti in izvijači, luknjajo se gume, vse to pa je samo del neznosne histerije, ki vlada v mestu. Tisti redki, ki v kleti nimajo apartmaja s pogledom na obutev mimoidočih na mestnih pločnikih, so vredni prezira, njihova opozorila veljajo za protidržavno nerganje, nebrzdani pohlep po kakem evru več je povzročil omračitev uma meščanov in urbanistični propad mesta. Tako je v Splitu postalo sprejemljivo celo prebijanje zunanjih zidov stanovanjskih stavb, da bi delija lahko napravil teraso za svoje goste, in to točno pod oknom stanovalcev, ki se, pravi bedaki, ne ukvarjajo s turizmom. Brezobzirno uničevanje javnih prostorov, skaženi videz celotnih mestnih četrti, napad na urbanizem so oblike nasilja, katerega posledic ni mogoče odpraviti.

  • Usoda Facebookove libre

    Facebook, globalni medijski gigant, je sredi junija 2019 zakoličil pot za izdajo svojega digitalnega denarja. »Libra« ni niti običajna kriptovaluta niti klasičen e-denar, je institucionalna inovacija, ki povsod buri duhove. Facebook v tem vidi izjemno poslovno priložnost, centralni bankirji pa grožnjo monetarni stabilnosti. Libra je kvazi valuta globalnega biznisa, ki lahko ogrozi tržno konkurenčnost in zasebnost potrošnikov, trdijo državni regulatorji. Libra je preizkus prihodnje denarne ureditve in globalnega urejanja verig vrednosti. Lahko Facebooku ponovno uspe veliki poslovni met, kljub izjemnemu padcu vrednosti družbe na črni četrtek, 25. julija 2019? Ali je Zuckerberg v napačnem trenutku izbral preveč tvegano tarčo?

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kolumna

    Bežimo, tecimo, cigani gredo

    Med begunci in našimi nenadoma strašnimi zvermi (volkovi, medvedi) najdemo nekatere stične točke. Predvsem zbujajo velikansko pozornost, kar histerijo, in povzročajo nastajanje nekakšnih samozaščitnih skupin. To je čudno, saj obe problematiki neposredno prizadevata majhen krog ljudi, delata majhno škodo, sta obvladljivi in pod nadzorom. Tudi nista novi in sta kljub občasnim nihanjem konstantni. V primerjavi s številnimi težavami te družbe sta skoraj neznatni.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Dva leva

    Slovenski panteon?

    Nekdo.
    Nekoč, nekje.
    Poskusil je.
    — Predlog epitafa za odslužene politike 1 (Kurt Vonnegut, Zajtrk prvakov)

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Starost je biznis

    Že v času krize, pred desetimi leti torej, pa ob napovedih, da bo prišlo do temeljnih sprememb v naravi dela – da bodo torej nekatera delovna mesta že srednjeročno začela izginjati –, smo v Mladini pisali o tem, da bi se morala Slovenija začeti ukvarjati z biznisom, imenovanim starost. Živimo sredi Evrope, sredi odločno starajoče se Evrope, kjer se doživetvena starost zaradi boljšega življenja in napredka znanosti vidno povišuje – in Slovenija sama je tudi taka država. Izpostavljali smo, da bi morala Slovenija iz skrbi za kakovostno in prijetno življenje starajočega se prebivalstva narediti panogo, novo panogo. Da bi torej morali začeti graditi prilagojena naselja, ustvariti celo panogo oskrbe in nege, ob tem razvijati tudi posebne bolnišnične dejavnosti in centre zdravstvene oskrbe. S tem bi ustvarili novo gospodarsko in zaposlitveno področje, ki pa v nasprotju s turizmom ne traja le nekaj bolj izrazitih poletnih mesecev, ampak vse leto.