-
Ko nebralec kandidira za besedo leta
Dragi (ne)bralec, z zamislijo za to kolumno sem se poigravala že pred meseci, ko sem nameravala napisati članek za revijo Knjigopis. A ker sem se obirala, je revija medtem že storila žalostno smrt. Seveda. Le kateri (ne) bralec bi odrinil znesek za točeno pivo in kavo z mlekom za izčrpen pregled dogajanja v domači in svetovni literaturi, članke izpod peresa ljudi z avtorske, kritiške in prevajalske scene, ki vedo, kaj govorijo, in zanimive intervjuje? Tako Knjigopis zdaj obstaja le še v digitalni obliki. Po besedah klenih (ne)bralcev, soli zemlje: »Tak’le ’mamo.« Medtem ko nisem pisala članka, sem se izobraževala. Dragi (ne)bralec, ali si vedel, da so na svetu lava pahoehoe, lava aa, blazinasta lava in lava vrste Pelejini lasje? Jaz nisem. Pa si pogrešal ta podatek? Meni se je šestdeset let nekako posrečilo preživeti brez njega. Z njim sem se srečala med prevajanjem atlasa vulkanov za mulčke. Neverjetno, kaj vse morajo vedeti in znati današnji otroci – ter prevajalci.
-
Korporativno upravljanje je leta 2019 doživelo nekaj dramatičnih dogodkov v tujini, pa tudi pri nas. Vodilni menedžerji v ZDA in EU so presenetili z novo poslovno ideologijo družbene odgovornosti. Namesto delničarjem bi sedaj lahko služili tudi delavcem in poslovnim partnerjem, zmanjševali bi naraščajočo neenakost in upoštevali zeleno razvojno agendo. Pri nas smo ostali vpeti v škandalozne menjave uprav, nespretne privatizacije in propade podjetij. V zadnji finančni krizi je v korporativni svet povsod stopila država, ko je reševala zasebne poslovne zablode. Toda tudi javna politizacija upravljanja ni pot do učinkovitosti, hinavščina velja za obe strani. Podjetja so očitno za političnoekonomske elite še vedno skrivnostna »črna skrinja« spolzke milnice in priskledniških interesov.
-
Celina gori na stotinah točk, na severu in jugu, vzhodu in zahodu. Ognja ne morejo ustaviti, celotna mesta bežijo, ljudje si rešujejo golo življenje. Prej ali slej bo vendarle prišlo veliko odrešilno deževje. A prišlo bo tudi novo, enako ali še bolj vroče leto. In stvari se bodo ponovile v morda še obupnejši obliki.
-
Nekako velja, da se sodobni človek ukvarja s sedanjostjo in misli na prihodnost, da torej vrtanje po preteklosti vodi v stagnacijo stopicanja po začaranem krogu.
-
»Ko enkrat sestopim z oblasti, bi želel, da se me ljudje ne spomnijo po ničemer.«
— Milanovićevo politično vodilo -
Predsednik republike Borut Pahor je imel 30. decembra lani tradicionalni intervju v Odmevih na TV Slovenija, vodila ga je novinarka Tanja Starič. Predsednik republike ja v svojem sicer zmuzljivem slogu, a ne brez samovšečne vzvišenosti, zelo jasno nakazal, da ne mara predsednika vlade Marjana Šarca, da mu ni všeč, kakšna koalicija oblikuje slovensko vladno politiko in da bi moral Šarec položaj prepustiti Janezu Janši. Šlo je za predsednikovo grobo manipulacijo in za poskus, da bi razmere v državi prikazal za zaostrene, nenormalne. Poskus predsednika republike, da bi vnesel negotovost in prespraševanje o legitimnosti vlade in koalicije, je bil sicer neuspešen in brez odziva. Vendar to ne spreminja dejstva, da gre za zelo nenavadno predsednikovo vedenje.
Iskanje brez piškotkov ni možno
