-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Ekonomija
Nekatera leta se ljudem vtisnejo v spomin, veljajo za prelomna, zgodovinska, epohalna. Običajno oznanjajo vojne ali mir, revolucionarne prevrate, usodne razvojne spremembe. Leta 2020 se zagotovo ne bomo spominjali po čudoviti skladnosti številk, temveč po dramatičnosti pandemije covid19. Za nami je leto, ki bi ga najraje pozabili, toda njegov prelomni odtis bomo občutili še desetletja. Pandemija je zamajala varljivo udobje sodobnega sveta. Zdravstvena kriza se je v hipu prevesila v socialno-ekonomsko, politična v moralno. Ta pandemija je stoletni dogodek, ki bo zaznamoval tudi leto 2021. To bo leto konstruktivne destrukcije, blaženja različnih kriz, dokončnega priznanja krhkosti zahodnih družb v primerjavi z vzhodnimi. Soodvisnost sveta se iz orodja spreminja v orožje, pandemijski stresni test je balkaniziral svetovno gospodarstvo in zbanaliziral politiko. Leto 2021 je bolj začetek desetletja nestabilnosti in kaotičnosti kot pa velikega odboja k normalnosti starega načina življenja. Za potrebne družbene spremembe in trajnejšo gospodarsko rast bi potrebovali več kot cepivo proti covid-19. Leto 2021 prinaša zgolj upanje, da so spremembe še mogoče in da bo naše ravnanje drugačno. Leta 2020 nas je povezal isti strah, morda bomo v letu 2021 doumeli, kako živeti skupaj v enem in edinem svetu.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Kolumna
Leto 2020 je bilo slabo leto, sodeč po prevladujočih občutjih. Če odmislimo sebe, ljudi, je glavni krivec za to virus. Vse se je vrtelo okoli njega, zavladal je našim dejanjem in čustvovanjem. V koktajlu emocij, v katerem plavamo, je nekaj čustev potisnil v ospredje.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Pamflet
Metalci svetlobe in prižigalci teme
Pred mesecem me je poklical novinar francoskega tednika L’Express, ki je pisal članek o slovenskem premieru. Ker me je zanimalo, kako nastane članek izpod peresa nekoga, ki ne govori slovensko in se dotlej ni ukvarjal s Slovenijo, sem z radovednostjo privolil v pogovor. Ker ga je zanimalo, zakaj Janez Janša toliko tvita, sem mu pojasnil, da iz preprostega razloga, ker so mu osrednji dnevni mediji sistematično nenaklonjeni. Kot zgled sem mu dal dogodek tistega dne, ko so v osrednjih poročilih kot dominantno temo predvajali kritike njegovih nasprotnikov, ki so njegovo pismo EU o iskanju kompromisa s Poljsko in Madžarsko označili kot sramoto za Slovenijo. Ko je kak dan kasneje nemška kanclerka Merklova pozdravila pomirjevalno Janševo gesto, pa je bilo to sekundna vestička. Če torej hoče podati svojo izjavo, brez da jo postavijo v negativni kontekst, mu preostane le tviter, njemu naklonjena Nova24TV pa ima majhen doseg in še to le na njegove simpatizerje. Premier, ki ima v rokah glavne medije oziroma mu nismo apriori nenaklonjeni, pač nima razloga, da dnevno proizvaja tvite.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Uvodnik
In kaj boste vi za božič? Ubili očeta?
Pripraviti se moramo na božič, je nemški zvezni zdravstveni minister Jens Spahn prvič izrekel septembra, dober mesec, preden se je tudi sam okužil s koronavirusom. A priprave na božič niso bile prazne besede, ampak se je tega lotil s psihologi, strokovnjaki za javno zdravje, epidemiologi in komunikologi. Na kratko rečeno: analizirali so najverjetnejše vedenje ljudi v božičnem času, vedenje ljudi, ki vedo, da je teh deset do petnajst dni čas odklopa od skrbi, prešernega vedenja, razposajenosti in obiskov. Tako je prve dni decembra nemška kanclerka Angela Merkel predstavila koncept, ki so ga zasnovali na psiholoških modelih ravnanja ljudi: zavedajoč se, da se bodo ljudje težko uprli družinskim in drugim srečanjem, da torej obstaja velika možnost, da bodo okovi protiepidemijskega boja popustili, so se odločili, da življenje ustavijo devet dni pred božičem, da bi torej še pred praznikom prekinili verige okužb. Tako so šole zaprli s 16. decembrom namesto šele z 19. decembrom, hkrati so z gospodarskimi združenji dosegli dogovor, da se takrat ustavi tudi največji mogoči del proizvodnje, ustavili so vse družabno in javno življenje, zaprli so vse prodajalne in trgovine, razen tistih, ki prodajajo izdelke za nujno dnevno rabo, ter seveda frizerske in druge podobne salone. Ker so vedeli, da se v božično-novoletnem času ljudje ne bodo zmogli držati navodil, so torej poskrbeli, da bo do tega obdobja čim manj okužb. Koncept je takoj prevzela večina Evrope. Bil je natančno zamišljen, dodelan, razumen, upošteval je psihologijo posameznika in množic.
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Dva leva
»Dedek Mraz je namišljena kategorija, ostanek boljševizma in nadaljevanje vladavine kontinuitete.«
— Janez Janša (1997)
Iskanje brez piškotkov ni možno
