• 28. 5. 2021  |  Mladina 21  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Maja Novak

    Maja Novak

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Ihta

    Starizem

    Najprej o meni, o meni, o meni. Jaz sem svoj najljubši lirski subjekt, tako kot je Rupel Ruplova najljubša dramatis persona. Ti grem zjutraj po mleko in kruh. Na pločniku pred trgovino kombi, mimo ne moreš na desni, mimo ne moreš na levi, Lara Croft bi ga morda preskočila, jaz pa nadrem voznika: »Kako ste parkirali, da pešci ne morejo mimo?« »Pa počakajte, da odpeljem, saj imate čas, zihr ste že v penziji,« de voznik, ki ne kaže znakov odpeljevanja. Povem mu, da je teslo zagovedno, on pa meni nazaj, naj spizdim, da me ne bo več gledal. Dragec, zdaj, ko ste končali hitri tečaj opismenjevanja, zagotovo berete Mladino (Reporter je za tiste v hitrem tečaju predšolske vzgoje), zato naj vam na tem mestu povem, da je bila vaša izjava čisti primer starizma.

  • Fenomen inflacije

    Inflacija postaja vse pomembnejša ekonomska strokovna tema in hkrati pomembni del javnega diskurza sedanje pandemijske krize. Pred slabega pol stoletja je veljala za osrednji ekonomski problem, zadnja desetletja za obrobnega. Dejansko smo predolgo časa imeli prenizko inflacijo in to je večja grožnja od njenega morebitnega obujanja. Inflacija v obdobju velikih vojn in pandemij ni posebnost, bolj velja za pravilo. Zato je njena vrnitev mogoča, ni pa nujna. Živimo na prehodu še vedno neizživetih velikih globalnih kriz, negotovost je velika, poti nove normalizacije tvegane. Na možni inflacijski obrat bo tokrat bolj vplivala fiskalna kot monetarna politika, bolj neenakost in podnebne spremembe kot klasični ekonomski vzvodi. Zato je inflacija danes bolj politični kot ekonomski problem.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kolumna

    Dremajoča moč ljudstva

    Ko kulturni minister Simoniti, govoreč o kulturi, reče »neveden sem, ker me ne zanima«, si malo osupel in malo se ti gnusi. Enako je, ko SDS beblja o državljanski vojni. In kako čisto drugače je, ko gledaš nevladnike, ki nosijo v parlament podpise za referendum o pitni vodi! To je happening, pod zunanjo razigranostjo pa se skrivata trdo delo in pritajen strah celotne generacije. Mladi vedo, da se njihova prihodnost vrti okoli okolja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Govorice v medijih

    Pred kongresom je SDS razposlala članom resolucijo, v kateri je zapisano: »Požig poslanskih stolov pred parlamentom napoveduje zaostrovanje razmer, kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne.« Enostaven hipotetični stavek, ki lahko kaže na pretiravanje ali s kakega gledišča morda celo znake paranoidne presoje, kaj se utegne zgoditi v Sloveniji.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Ljudstvo pred parlamentom

    Slovenija v svoji zgodovini še nikoli ni imela tako dolgotrajnih in množičnih protestov zoper oblast, kot jih ima zadnje leto. Protesti niso šala – to je na primer vedela tudi komunistična partija konec osemdesetih let. Ko se začnejo veliki protesti, se mora oblast nanje odzivati zelo modro in sorazmerno. Protesti, ki so se začeli ob aretaciji četverice JBTZ, so prav zato vodili v temeljito spremembo političnega sistema – ker je takratna oblast razumela, da zoper ljudstvo ne moreš biti, ko se to enkrat tako poenoti, kot se je takrat.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Dva leva

    Rojstvo naroda

    V poosamosvojitveni politični Sloveniji bomo po novem šteli čas pred kongresno resolucijo SDS in čas po njej. Kot v Nemčiji, kjer so v nekem dramatičnem zgodovinskem obdobju šteli čas pred šestim, tako imenovanim zmagovitim partijskim kongresom NSDAP v Nürnbergu in po njem. »Šesti kongres« SDS se bo očitno zgodil na junijskem 12. kongresu. Poslej nič več ne bo, kot je bilo. Pa tudi ne more in ne sme biti enako. Janša kar najresneje ogroža temelje demokratičnega ustroja. Vseeno, ali je to scenarij pacienta ali zgolj zlega politika. Velikopotezno, patetično, polno stereotipov, skoraj kot v Griffithovem Rojstvu naroda (The Birth of a Nation, 1915). In več kot opazno. Vpadljivo. Zato se spreneveda vsak, ki še vedno pravi, da tega ne vidi in ne prepozna.